Zdi se, da je iskrenih nasmehov sedaj še več

 

Knjižnica je bila pogreznjena v čakajočo tišino

»Ukrepi epidemije s kovidom 19 so zaprli tudi splošne knjižnice od 13. marca do 4. maja. Komunikacija med direktorji slovenskih splošnih knjižnic, združenih v Združenje splošnih knjižnic, je na nivoju, ki nam ga zavida marsikakšna srenja. Na vseh koncih smo začeli iskati sprejemljive poti do ljudi. #Ostani doma je občanom, uporabnikom zaprl vstop v knjižnice, toda knjige so razkužene, zapakirane lahko odpotovale na domove. Telefoni so brneli, vprašanja vrela, naročila potovala po e-pošti, naša dodatna komunikacija z lokalnim okoljem  je potekala preko domače strani, MailChimp obvestil, MojaObčina, Youtuba, facebooka, instagrama knjižnice. S 586 objavami smo dosegli 113.399 ogledov in ta hip naštejemo 1.676 sledilcev. Uredili smo pogoje za možnost spletnega vpisa, kupili dodatne naslove in  izvode e-knjig v Biblosu, vsem izposojenim knjigam določili dodatni rok izposoje, da ljudi ni skrbelo, ker niso mogli vrniti knjig.  Začeli smo brati in snemati Pravljice iz knjižnice, neprofesionalno, z resursi, ki smo jih imeli takrat na voljo. Vseeno pa sem, ko sem tiste dni šla po knjižnici, doživljala, kot da hodim po zapuščeni hiši.  Da, knjižnice smo za ljudi, ljudje nam dajejo barvo in življenje,« pravi direktorica knjižnice Marinka Kenk-Tomazin. (več …)

Koncert Kitarskega ansambla Svarun – Pesmi noči

 

Glasba – prvobitna govorica. Pozimi jo zaradi temačnejših dni in dolgih večerov potrebujemo več. Kitarski ansambel Svarun v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak december igra in poje v prazničnih zvokih. Letos bo za 15. 12. 2020 načrtovan koncert v spletni obliki priklical intimo in spokojnost Svete noči.

Z božičnimi skladbami, avtorskimi Grega Bitežnika in priredbami starih mojstrov lutnje in vokalne glasbe, želijo v dušah prebuditi žarek svetlobe.

Poslušajte ga na tej POVEZAVI (kliknite).

Člani Kitarskega ansambla Svarun in knjižnica želimo vsem lepe in mirne praznike.

Dr. Tone Pretnar

 

V nedeljo, 9. 8. 2020, smo obeležili 75-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja, izjemnega Tržičana, v duhu katerega deluje knjižnica v Tržiču.

Dr. Tone Pretnar je diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika in postal profesor, literarni zgodovinar, raziskovalec, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, grafoman, poliglot in pri vsem tem ostal izjemno človeški, izjemen človek.

Preko družabnega omrežja knjižnice na Facebooku se ga v tem letu skoraj dnevno spominjamo z objavljanjem njegovih oktav iz izjemne knjige V sotočju Bistrice in Mošenika, na tem mestu pa se ga spomnimo skozi besede Jožice Koder, ki so zapisane v knjigi Zgodbe o Tonetu (Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, 2013):

»Več let smo se na silvestrovo, po končanem delavniku knjižničarjev, srečevali v tržiški knjižnici; v majhnem prostoru, s pogledom skozi okno na dvorišče za stavbo. Tone je najraje sedel na stolu pri oknu; v družbi Danice, Jožice, Marije in knjižničarja Janeza, potem pa tudi prof. Janeza Štera, še koga iz kroga prijateljev knjižnice in moje malenkosti so se kresale vesele iskrice, Tone je verze stresal iz rokava. S svojo duhovitostjo je polnil tista daljna, nepozabna srečanja v naši knjižnici. Hitro si dobil pesem z akrostihom. Vedno urejen, s svojo značilno brado. In milim, bolj tihim glasom, je znal ustvariti lepo razpoloženje. Z vsem bitjem in žitjem je ustvarjal bolj ljubezniv svet.«

Kar je Tone Pretnar ustvaril, je zbrano v več knjigah, zapisanih je tudi ogromno spominov nanj, kajti njegovi stanovski kolegi doma in po svetu so ga izjemno cenili. Zato vam v teh dneh priporočamo, da obiščete tržiško knjižnico, vzamete v roke njegova dela in si ga tako približate.

 

Pesem se nikoli ne postara.

Avtor v nji je večno mlad.

(verz Tone Pretnar)

Večer slepih miši

Srečanje s srednješolskim učiteljem, ravnateljem in pisateljem ter predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja pripravili na prvi julijski večer. Njegov pisateljski opus obsega 14 knjižnih del, v njem je zajeto bistvo Merčevega razmišljanja in doživljanja.

Osrednja tema pogovora je bil zadnji Merčev roman Slepe miši. Osrednji lik romana je knjižničar, ki pred vrati knjižnice najde knjigo Igorja Omerze »1984, Orwelovo leto Agopa Stepanjana«, knjigo o montiranem protivohunskem in protiterorističnem procesu v Ljubljani leta 1984. Merc nam je razkril ozadje nastajanja romana, največ besed pa je bilo namenjeno omenjenemu procesu, saj je (sicer stransko) vlogo v njem imel tudi pisatelj sam.

Težkim temam navkljub je bil pogovor, ki ga je na dvorišču pred knjižnico vodila Katja Šifkovič, sproščen in prijeten. V dobri uri smo lahko spoznali prijetnega, toplega človeka, ki se ne boji spregovoriti na glas, če se komu dogaja krivica.

Dostopnost