Darja Docuk: GLAS
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022
Roman, delno tudi avtobiografsko delo, se začne po tem, ko najstnica Saša doživi teroristični napad na moskovski železniški postaji. Fizično dogodek sicer preživi, psihično pa je povsem sesuta. Življenje se ji obrne, ne more več početi stvari, ki jih je prej imela rada. Pojavljajo se ji napadi panike, posledično tudi depresije. Na dan pridejo problemi, ki so se do tedaj skrivali nekje pod površjem. Poglobi se njen problematičen odnos z očetom. Le-ta, po naravi pragmatičen in naravnan k rezultatom, je razočaran, ker hči ne more več izdelovati šole. Negativna klima v družinskem krogu jo še dodatno greni, zato se po pogovoru odpravi k svoji babici v Königsberg oz. Kaliningrad. Zdi se, da je to tisto okolje, ki bi Saši lahko ustrezalo. Babica se za svojo vnukinjo trudi ustvarjati pozitiven ambient, brez pritiskov. V knjižnici se spozna z vrstniki, ki obiskujejo bralni klub. Odkrije moč branja ter iskrenega pogovora. Vsak od njih namreč nosi s sabo svoje težave. Vedno bolj se odpirajo drug drugemu in se o bolečih temah tudi pogovarjajo.
Vzporedno spremljamo zgodbo njihovih prednikov iz tragičnega obdobja konca druge svetovne vojne v vzhodni Prusiji. S tem, ko bralni klub raziskuje usodo židovskih taboriščnikov, nemške etnične skupnosti in prvih sovjetskih naseljencev, poskrbi, da to poglavje zgodovine ne bo ostalo pozabljeno oz. zamolčano. Ob tem pa notranje rastejo tudi sami in se med sabo dokončno odprejo, kar je tudi edina pot, ki jih lahko navdaja z upanjem. »In ko sem končala, sem začutila, da lahko diham. Zidu ni bilo več.«
Mladinski roman ruske novinarke, blogerke in pisateljice, je bil leta 2017 nominiran za mednarodno nagrado za otroško književnost Vladislava Krapivina in uvrščen v IBBY-jevo zbirko knjig za otroke s posebnimi potrebami.
Nejc Perko
