Avtor: Eva Maršič | Feb 7, 2017 | Priporočamo v branje
Prične se z resničnostnim šovom, v katerem se pomeri dvanajst udeležencev. Ti se morajo soočiti z izzivi, ki preizkušajo njihove meje vzdržljivosti. Žverca – vodilna oseba romana, ki ga lahko žanrsko opredelimo kot psihološki triler in hkrati znanstveno-fantastičen roman, je mlajša, poročena ženska, ki si še preden bi imela otroka zaželi posebno avanturo. Prijavi se v resničnostni šov tipa Survival. Njeno življenje v trenutku postane del navidezne televizijske realnosti in realnosti same.
Medtem, ko so tekmovalci udeleženi v resničnostnem šovu, se v pravem in resničnem življenju zunaj zgodi nekaj strašnega. Epidemija velikih razsežnosti, primerljiva s smrtonosno kugo, prizadene velik del urbanega sveta. Žverca o tem ne ve nič. Na svoji poti se sooča s številnimi težavami in izzivi, za katere si ne predstavlja, da so del igre. Osamljena in negotova pogreša moža in življenje, ki ga je pustila za seboj, a ji niti na misel ne pride, da bi odnehala. Pri počasnem in vztrajnem napredovanju opazuje znake zapuščenosti in uničenja. Te si nekaj časa razlaga kot bolne umotvore scenaristov, saj si ne predstavlja, da bi šlo v šovu lahko tako daleč. Bolj proti koncu njene poti in tudi romana doživi prava spoznanja, ki jo temeljito pretresejo.
Pretanjeno in provokativno delo o bizarnosti televizijskih resničnostnih šovov in dojemanju naše prave resničnosti, za kar imajo zasluge vsi mediji. Za roman je značilen hiter tempo in odlična dinamika. Presunljivo!
Avtor: Eva Maršič | Jan 27, 2017 | Zgodilo se je...
Svet javnega zavoda Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič je na svoji seji 10. marca 2016 ocenil delo knjižnice in sklenil, da Knjižnico dr. Toneta Pretnarja za njeno dolgoletno organizacijsko delo na področju bibliotekarstva predlaga za občinsko nagrado – diplomo občine Tržič za leto 2016 , ki se podeljuje ob občinskem prazniku.
Zavod posebej izstopa v kvaliteti na področju vzpodbujanja ustvarjalnosti, kot kulturno in informacijsko središče kraja pa omogoča socialne stike, kulturno bogatenje in medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj, skrbi za vse večjo interakcijo z okoljem in izvaja program, ki v tržiški prostor pripelje številne kompetentne avtorje, umetnike, predavatelje. Srečanja bralcev z priznanimi gosti ima cilj spodbujanja demokratičnega mišljenja. Knjižnico skuša postaviti v središče teh dejavnosti kljub skromnim prostorskim možnostim. Knjižnica s tem vzpodbuja kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.
Z izposojo knjižničnega gradiva preko potujoče knjižnice-bibliobusa se približuje tudi bralcem v odročnih krajih občine. Z zagotavljanjem te dejavnosti je Občina Tržič edina na Gorenjskem.
Pri bralcih knjižnica vzpodbuja bralno kulturo v smislu ocenjevanja vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika.
Z motiviranjem bralcev knjižnica začenja že v predšolski dobi. Za starše otrok v vrtcu pripravljajo predavanja o razvoju govora, pomenu pripovedovanja zgodb, branju. Takoj po prehodu v šolo so v ta namen razvili projekt S knjigo do branja in znanja, ko z avtorsko slikanico pripravijo uro knjižne in književne vzgoje za prvošolce, obenem prvošolci knjigo prejmejo v dar kot začetek osebne knjižnice.
Knjižnico skušajo približati vsem občanom, jih osveščajo, kaj vse lahko z obiskovanjem te pridobijo, opozarjajo nase letno z izdajo informativnega lista Knjižnica med nami. Leta 2015 so šli izza svojih zidov v mestno jedro in tam z dnevom Knjižnica, srce mesta Tržič praznovali svoje okrogle obletnice: 40 let od ustanovitve potujoče knjižnice, 70 letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice v Tržiču in 70. obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Podali so pobudo in skupaj z Občino Tržič na domačo hišo Toneta Pretnarja namestili spominsko ploščo. Negujejo spomin na domačina profesorja, raziskovalca, prevajalca, pesnika dr. Toneta Pretnarja ter skrbijo, da z njim seznanjajo tudi mlajše generacije.
Za namen razvijanja branja, bralne pismenosti, informacijske pismenosti in bralne kulture, kar je bilo že omenjeno na začetku, pripravljajo srečevanja z avtorji, predavatelji, umetniki. Obenem, ko dajejo priložnost manj znanim, ki so še na poti uveljavljanja ter domačim ustvarjalcem, da pokažejo svoje delovanje, omogočijo občankam in občanom Tržiča, da se srečajo z vrhunskimi ustvarjalci kulture in umetnosti, profesorji, predavatelji idr. Med nami so v zadnjih dveh letih bili, če jih naštejemo le nekaj: Saša Pavček, Esad Babčić , Katarina Lauš in Janez Mejač, Zvone Šeruga, Samo Rugelj, Saša Einsiedler, Jurij Kurillo, Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap, Mira Delavec Tohuami, Milena Miklavčič, Desa Muck, Azra Širovnik, Ernest Petrič, Peter Čeferin, Miha Mazzini, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Goran Vojnović idr.
Svojo domoznansko nalogo, da zbirajo, hranijo, predstavljajo in posredujejo zlasti pisno dediščino o Tržiču in Tržičanih, redno nadgrajujejo. Skupaj s Tržiškim muzejem in Občino Tržič pripravljajo izid edinstvene monografije Janeza Slaparja Temšaka o Lomu in Lomljanih.
Avtor: Eva Maršič | Nov 7, 2016 | Priporočamo v branje
Kdaj je prepozno, da se življenje postavi na glavo? Oziroma da se sestavi tako, kot mora biti? Roman francoske pisateljice Aurélie Valognes je prisrčna pripoved o tem, da resnično nikoli ni prepozno. Ferdinand Brun je osemdesetletnik, stari nergač, ki na življenje gleda iz temne plati. Z ženo nikoli ni delal prav lepo, zato mu je nekega dne pobegnila s poštarjem. Hči Marion s sinom, njegovim vnukom, živi v Singapurju, zato lepega dne ostane sam, v bloku s sosedi, ki jim ni kaj preveč pri srcu. Zlasti hišnici, gospe Suarez, ki neprestano vohuni za njim, ga opominja in opozarja na razne kršitve hišnega reda. Za družbo mu ostane le nemška doga Daisy, ki pa tudi lepega dne izgine. Čez par dni Bruno izve, da so jo našli mrtvo, zato se mu sesuje še zadnji košček sveta. Še bolj se zapre vase, ne skrbi za svoje zdravje, za higieno, za stanovanje,pot mu dobesedno prekriža še avtobus, prvič ga aretirajo… Pisateljica napiše: »Ampak življenje se rado zasuče in ko se ti zazdi, da te najbolj potiska v koprive, te morda že vleče iz njih. Koprive so ne nazadnje zdravilne.« Ko se zazdi, da upanja ni več, se v blok preseli mlada deklica Juliette, ki malo po malo začne v Brunov svet spuščati svetlobo in upanje na boljše čase. Juliettina babica, ki v bloku stanuje že celo življenje, v Brunu vzbudi občutke, ki jih je že davno pozabil. Kot sreča v nesreči se izkaže tudi vnukova bolezen. Zgodba je polna ovinkov in zasukov, vrtiljak življenja, ki bralca na trenutke lahko pusti kar brez sape.
Avtor: Eva Maršič | Nov 1, 2016 | Priporočamo v branje
So stvari, pred katerimi si zatiskamo oči in ušesa. Kot da jih ni, če zanje ne vemo. Pa so. Povsod okrog nas. Le zbrati moramo pogum in jih uzreti. Tako kot jih je videl Don Pino. Duhovnik, ki je želel rešiti otoke z ulice. Usoda je hotela, da mu na pomoč priskoči mladenič Federico. Ravno se odpravlja v Anglijo, pa vendar izbere ulico in otroke, ki svoje dneve preživljajo v brezupu.
Federico svoje počitniške dni preživlja z otroki, za katere ni nikomur mar. Zlorabljene, pozabljene, izigrane, prepuščene usodi mafije. Pa vendar zanje obstaja upanje in tega se zavedajo ljudje, ki jim želijo pomagati, da bi se otroci iztrgali iz objema sovraštva in zakorakali v novo življenje. Za seboj bi pustili goljufije in laži in svojo pot začrtali na novo. Poletje je čas brezdelja in dolgčas je lahko tudi nevaren. Nevarno pa je tudi prekrižati pot ljudem, katerim življenje ne pomeni nič.
Pretresljiva zgodba z ulic Palerma.
Avtor: Eva Maršič | Avg 25, 2016 | Zgodilo se je...
Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2016 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« letos prejme hrvaškemi literarni zgodovinar in južnoslavist prof. dr. ZVONKO KOVAČ za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Hrvaškem, vzpostavljanje slovensko-hrvaških književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno, znanstvenoraziskovalno in predavateljsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.
Zvonko Kovač (1951, Donja Dubrava), hrvaški literarni zgodovinar in južnoslavist, je redni profesor na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Po končani osnovni šoli v Donji Dubravi je s šolanjem nadaljeval na gimnaziji v Čakovcu, zatem pa se je vpisal na študij slavistike in filozofije na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1975. Eno leto je bil učitelj hrvaškega jezika in književnosti na Dunaju, v študijskem letu 1976/77 pa je postal asistent na bivšem Oddelku za jugoslavistiko Filozofske fakultete v Zagrebu. S podiplomskim študijem književnosti je nadaljeval na isti fakulteti in magistriral na temo interpretacije eseja. Leta 1987 je doktoriral na zagrebški FF in nato postal docent. Leta 2001 je postal redni profesor s področja južnoslovanske filologije, zgodovine književnosti in literarne teorije. Redno sodeluje pri različnih znanstvenih projektih, predavanjih in seminarjih na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorski univerzi v Kopru, predvsem pa od leta 1966 skrbi za razvoj slovenistike na zagrebški FF. Zelo pomembna in glavna zasluga prizadevanj prof. Zvonka Kovača je ustanovitev novega študija slovenskega jezika in književnosti ter organizacija in vodenje študija južne slavistike, na katerem sicer uspešno raziskuje južnoslovansko primerjalno in medkulturno literarno zgodovino. Danes je red. prof. dr. Zvonko Kovač predstojnik Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vodja Katedre za primerjalno zgodovino južnoslovanskih jezikov in književnosti, predava pa največ o metodologiji primerjalne zgodovine in književnosti, bosansko in medkulturno južnoslovansko književnost ter novejšo slovensko književnost.
PRETNARJEVA NAGRADA je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje.
Prične se z resničnostnim šovom, v katerem se pomeri dvanajst udeležencev. Ti se morajo soočiti z izzivi, ki preizkušajo njihove meje vzdržljivosti. Žverca – vodilna oseba romana, ki ga lahko žanrsko opredelimo kot psihološki triler in hkrati znanstveno-fantastičen roman, je mlajša, poročena ženska, ki si še preden bi imela otroka zaželi posebno avanturo. Prijavi se v resničnostni šov tipa Survival. Njeno življenje v trenutku postane del navidezne televizijske realnosti in realnosti same.
