Avtor: Lilijana Podvinšek | Mar 10, 2025 | Priporočamo v branje
Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam
Dob pri Domžalah: Miš, 2021
Sonja je gimnazijka, ki ji v zadnjem letniku gimnazije umre babica. Nona, kot jo je klicala, je med drugo svetovno vojno izgubila oba starša in sestro. Nona in njen brat o sestri nikoli nista govorila, Sonjo pa vse bolj zanima, kaj se je tedaj v resnici zgodilo. Med raziskovanjem, ki Sonjo popolnoma prevzame, naleti na kopico dokumentov in ljudi, ki ji počasi razkrivajo resnico. Preko noninih pisem, ki se prepletajo s sedanjostjo, Sonja izve več o preteklosti. Nonin brat ne pove ničesar. Njegov prijatelj, katerega Sonja najde s pomočjo svoje matere, pa razkrije del preteklosti. Mama je najprej precej zadržana glede Sonjine zagnanosti, sčasoma pa ji začne pomagati pri iskanju in obiskovanju ljudi, ki poznajo resnico ali zgolj del nje. Sonja tako izve več o otrocih, ki so bili med drugo vojno ukradeni staršem in ponemčeni. Nekateri se nikoli niso vrnili domov.
Preko pisem, ki se prepletajo s Sonjino zgodbo, izvemo, da sta bila nona in brat zaprta v nemških taboriščih, mlajša sestra pa je izginila. Izkaže se, da je sestra še živa, česar pa nona ni vedela do smrti. Sonja je tik pred maturo, pred njo je šolska predstava in sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za njeno raziskovanje izve sošolec Vid, ki Sonji sčasoma razkrije, da je posvojen, med njima pa se splete prva ljubezen. Zgodba, ki prepleta sedanjost in preteklost, je sestavljena iz več resničnih zgodb, ki se stekajo v eno. Za njo se skrivajo ure trdega raziskovalnega dela, brskanja po arhivih, pogovorov itd. Ob branju se človek nehote spomni na še eno resnično zgodbo, omenjeno tudi v Besedi, ki je nimam, Deček z dvema imenoma pisatelja Antona Ingoliča. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pisateljica in pesnica, ki je Slovencem znana po svojem ustvarjanju v gledališčih v Celju in Novi Gorici, kot pisateljica pa se udejstvuje pri pisanju za otroke, mladino in odrasle. Rojena Naklanka z družino živi v Oseku pri Novi Gorici.
Napisala: Sabina Šolar
Naslovnica knjige: Beseda, ki je nimam
Avtor: Lilijana Podvinšek | Mar 10, 2025 | Priporočamo v branje
Tina Perić: Ćrtice
Novo mesto: Goga, 2024
Zgodba je napisana, kot da jo avtorica bralcu pripoveduje na klepetu ob kavi. Ostali se čudimo, kako to, da tega nismo videli, vedeli? Kaj smo takrat razmišljali, kaj smo počeli, kje smo se zabavali in letovali? Kdaj? Takrat, ko je država iz registra stalnih prebivalcev IZBRISALA ljudi, ki so dolga leta živeli v Sloveniji, nekoč skupni državi Jugoslaviji in so tako čez noč postali tujci. Pripoved se začenja v enem izmed blokov v ljubljanskem naselju. Družina z mamo Slovensko in očetom Srbom živi povsem vsakdanje življenje. Dve deklici, Mia in Katarina preživljata čas s prijatelji in zgodi se desetdnevna vojna za Slovenijo. Družina Batić izgubi trdne temelje, ki jih je oče, steber družine, gradil skozi vsa leta življenja v Sloveniji. Vmes pa humorno branje odraščajočega dekleta v poznih devetdesetih letih. Bralec spoznava vse skrite težave in zapostavljanja, ki so jih bili deležni prišleki. Hrvoje me je začel loviti še hitreje in še bolj zagnano, jaz pa sem z vse višjim glasom vreščala: »Izbeglice, izbeglice!«
Vse dokler se Hrvoje ni ustavil in s povsem mirnim glasom rekel: »Mi nismo izbeglice, mi smo turisti.«
Napisala: Valerija Rant Tišler
Naslovnica knjige: Ćrtice
Avtor: Lilijana Podvinšek | Jan 30, 2025 | Priporočamo v branje
Urša Milavec: Več sebe za mladostnike
Ljubljana: Popr, 2024
V najstniških letih je težko shajati s samim sabo, saj običajno še veš točno, kaj bi rad od življenja, v čem boš našel svoje poslanstvo, po drugi strani pa si ujet med različna pričakovanja odraslih in vrstnikov. Knjiga Več sebe za mladostnike je namenjena prav temu, da mladim pomaga razmisliti o stvareh, ki v življenju nekaj štejejo, in jim odpreti širši pogled na njihove težave. Nagovarja jih, naj se ne enačijo s svojimi negativnimi mislimi, ki – če trajajo dlje časa – hitro lahko ustvarijo vtis, da je v življenju vse črno, in naj jih raje skušajo preusmeriti na pozitivne stvari v svojem življenju, pri čemer jim lahko pomaga vaja hvaležnosti. Pojasnjuje jim, da je vse v naravi ciklično, zatorej so tudi temačnejša obdobja v življenju prehodna, čeprav se morda zdi, da se stvari nikoli ne bodo premaknile na bolje. S praktičnimi vajami jih vodi do tega, da odkrijejo svoje prioritete, in jih spodbuja, naj delujejo skladno z njimi. Zamislijo naj si, kakšni ljudje bi radi postali, in se potem v vsakdanjem življenju trudijo približati temu idealu. Polaga jim na srce, naj si sprememb ne le želijo, temveč naj angažirano delujejo v njihovi smeri. Avtorica se ne pretvarja, da mladostnike popolnoma razume; večkrat namreč zapiše, da svetuje z vidika odraslega, ki že ima za sabo določene izkušnje in spoznanja, vendar pa ima do njih veliko empatije in jim iskreno želi pomagati do boljšega počutja v svoji koži.
Napisala: Vesna Petek
Naslovnica knjige: Več sebe za mladostnike
Avtor: Aleš Ahčin | Jul 28, 2022 | Priporočamo v branje
Mojca Kumerdej: GLUHA SOBA
Novo mesto: Goga, 2022
Gluha soba je zbirka osmih kratkih zgodb, ki se časovno raztezajo od sedanjosti do bližnje prihodnosti. Družba, kot jo slikajo, nima posluha za ženske, pripadnike LGBTQA skupnosti in starejše. Ljudje so popredmeteni, kult večne mladosti je prignan do skrajnosti, teorije zarote so dobile zagon. Čeprav si med branjem prigovarjamo, da je vse to le fikcija, nas vsake toliko časa spreleti neprijeten občutek, da bi zgodbe čisto lahko bile tudi resnične …
Starejši moški je na spletu naletel na informacijo, da želijo vesoljci uničiti človeško vrsto. Težko jih je prepoznati, saj prevzamejo človeško obliko, a s podrobnim opazovanjem se da razkriti njihovo kuščarsko naravo. Moški je z dolgotrajnim opazovanjem in skrbnim beleženjem podatkov o svojih družinskih članih ter primerjavami z informacijami svojih somišljenikov (teh ni malo) ugotovil, da so vsi njegovi bližnji sorodniki plazilski hibridi. Dokaz: prav tako kot plazilci radi poležavajo na soncu (za delo na vrtu pa niso pripravljeni poprijeti). Še več: njegova žena mu vsiljuje spomine iz skupnega življenja, ki jih sam nima. Res sumljivo.
Pod vprašaj je postavljena etičnost veganov. Ti se zavzemajo za rastlinsko prehrano, da bi živalim prihranili trpljenje … Kaj pa, ko rastline zahtevajo pravico do svojega življenja? Nekemu veganu se po robu postavi solata z njegove lastne gredice: prepričuje ga, naj se hrani s svetlobo, njo pa pusti živeti. Spregovori tudi bankovec: v svojem papirnatem življenju je bil priča že toliko človeškim gnusobam, da si želi le še smrti.
Neka ženska si že leta ne upa zapustiti stanovanja, saj je bila nekoč ugrabljena, v neki temačni kleti pa skoraj posiljena in umorjena. Njeno izginotje je tedaj prijavila njena prijateljica, ne njen partner, s katerim je živela. Spet druga ženska se je vrnila v svoje nekdanje študentsko stanovanje, po tem ko se je njen zakon končal prav tako klavrno kot zakon njenih staršev – z moževo prevaro z mlajšo žensko. Tretje ženske – samske, z zahtevno službo – ni razočaral moški, temveč njegov nadomestek – samovozni avtomobil, ki se ga upravlja z glasom. Ženska ga je poimenovala, se pogovarjala z njim in se mu zaupala, v prometni nesreči z neizogibnim trčenjem pa je zapeljal tako, da se je izognil vsem pešcem in se zaletel v zid, zaradi česar je utrpela hude poškodbe. Mar ne bi moral varovati njenega življenja?
Trpi tudi mati, ki se je primožila na odročno kmetijo s trdosrčnim gospodarjem, ki nikakor ne more sprejeti sinove drugačnosti. Trpijo ljudje v prihodnosti, ki jih ob prvih znakih staranja označijo za obsoletne, specialne enote pa jih odstranijo in nadomestijo z novimi, delujočimi modeli … pardon, ljudmi. Kako jih najdejo? Kamere so vsepovsod, a še bolj se je treba bati ljudi, ki v panični skrbi za lasten obstanek ovajajo svoje bližnje.
Vesna Rogl
Avtor: Aleš Ahčin | Jul 28, 2022 | Priporočamo v branje
Nejka Omahen Šikonja: VIHAR V MENI
Dob : Miš, 2022
Konec osnovne šole in valeta je zanimiv uvod v mladinski roman v katerem se prepletajo zgodbe osnovnošolcev. Pisateljica bralca ujame v zapleten in napet čustveni svet svojih junakov, ki so na prelomnici svojega življenja. Tako kot vsak najstnik se liki v knjigi spopadajo z vsakodnevnimi bolj ali manj pomembnimi problemi, katere skušajo rešiti na različne načine. Kmalu spoznamo atraktivno Viktorijo in tiho, vase zaprto Tjašo, pa športnega Urbana in skrivnostno Eriko.
Ljubezen se prepleta z izseljevanjem, nadlegovanjem, prijateljstvom in dobrimi deli. Bralec se poistoveti s svojimi šolskimi leti in z branjem uživa v nečem že znanem. Spomini na šolska leta so lahko lepa popotnica.
Nejka Omahen Šikonja je slovenska osnovnošolska učiteljica in nekdanja mladinska pisateljica, ki se po priljubljenosti se je lahko primerjala z ostalimi znanimi mladinskimi pisatelji, kot so Desa Muck, Janja Vidmar, Primož Suhodolčan, Bogdan Novak in Ivan Sivec.
Po njeni knjigi Življenje kot v filmu je RTV posnel istoimenski film.
Valerija Rant Tišler
Avtor: Aleš Ahčin | Jul 28, 2022 | Priporočamo v branje
Gašper Kralj: ŠKRBINE
LJUBLJANA: *cf., 2020
Škrbine so drugi (ne ravno tipičen) roman pisatelja in prevajalca iz španščine, ki pravi, da je pri pisanju uporabil kar nekaj avtobiografskih prvin, vendar delo ni avtobiografija. Rdeča nit je nastajanje literarnega dela, prikazanega skozi posamezne izseke sodobnega življenja – škrbine. Prične se s srečanjem nesojenega avtorja, prevajalca, ki je trenutno v obdobju ustvarjalne krize in se šele spogleduje s teorijo pisanja ter Katalonke Klare v Barceloni. Zapleteta se v pogovor, Klara je zanimiva ženska. O svojem življenju razpreda odkrito. Pove, da je arhitektka, ki je bila zaradi mamil nekaj let v zaporu. Trenutno je zaposlena, kot turistična vodnica in pot jo pogosto vodi po evropskih prestolnicah. Večkrat omenja pokojnega očeta in prijatelja, ki jo je podpiral medtem, ko je družbi vračala svoj dolg.
Pisatelj in Klara se odslej pogosto srečujeta, njuna komunikacija je posebna, razdrobljena. Prostori, oziroma njuna prizorišča so mesta, ko so Barcelona, Praga, Dunaj in Ljubljana s svojimi parki, trgi, ulicami in lokali. Večkrat klepetata tudi preko računalniških in telefonskih zaslonov. Različne dogodke doživljata vsak po svoje, a Klara vztraja, da se on posveti raziskovanju življenja babice Vere, ki je bila izjemna in skrivnostna ženska. Sam je ni dobro poznal. Tako se ji zdi, da je sama bližje pokojnemu očetu – nesojenemu pisatelju.
Izsek iz romana:
»V ponedeljek sem se lotil prevajanja brošur in katalogov. Delo je bilo na smrt dolgočasno in še zamudno, jezik specialistov. Vsakič, ko sem odtaval in se zalotil, da v bistvu iščem izgovor, kako bi prevod nekako zavrnil, sem pomislil na tisoč tristo evrov minusa na bančnem računu. Živel bančni uslužbenec, ki mi je odobril takšen limit!
Bil je torek, ko me je poklicala ženska, s katero sem, preden sem spoznal Klaro, preživel vikend ali dva na morju. Sporočam ti, da sem v petnajstem tednu, je rekla. In še, zanima me, ali hočeš, da te otrok pozna. To bi šlo. Še kaj drugega?
Mrtvo hladno sem privolil in se ga potem na smrt napil. V sredo nisem vedel, ali se je tisto včeraj zgodilo meni ali kakšnemu liku (včasih sam sebe doživljam kot literarni lik, tako se lažje prenašam). Takoj ko sem prišel kolikor toliko k sebi, kar je bilo šele proti večeru, sem poklical Klaro. Za videoprenos je bila zveza preslaba. Ali pa sem bil vsaj sam še vedno preslab,«
Gašper Kralj je bil s pričujočim romanom eden od finalistov za Kresnika 2021 in prejemnik Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno literarno delo leta 2020.
Nekomu se je ob tem zapisalo, da je to: »zgodba o nenapisanih zgodbah«.
Špela Jerala
