Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

 

Sonja je gimnazijka, ki ji v zadnjem letniku gimnazije umre babica. Nona, kot jo je klicala, je med drugo svetovno vojno izgubila oba starša in sestro. Nona in njen brat o sestri nikoli nista govorila, Sonjo pa vse bolj zanima, kaj se je tedaj v resnici zgodilo. Med raziskovanjem, ki Sonjo popolnoma prevzame, naleti na kopico dokumentov in ljudi, ki ji počasi razkrivajo resnico. Preko noninih pisem, ki se prepletajo s sedanjostjo, Sonja izve več o preteklosti. Nonin brat ne pove ničesar. Njegov prijatelj, katerega Sonja najde s pomočjo svoje matere, pa razkrije del preteklosti. Mama je najprej precej zadržana glede Sonjine zagnanosti, sčasoma pa ji začne pomagati pri iskanju in obiskovanju ljudi, ki poznajo resnico ali zgolj del nje. Sonja tako izve več o otrocih, ki so bili med drugo vojno ukradeni staršem in ponemčeni. Nekateri se nikoli niso vrnili domov.

Preko pisem, ki se prepletajo s Sonjino zgodbo, izvemo, da sta bila nona in brat zaprta v nemških taboriščih, mlajša sestra pa je izginila. Izkaže se, da je sestra še živa, česar pa nona ni vedela do smrti. Sonja je tik pred maturo, pred njo je šolska predstava in sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za njeno raziskovanje izve sošolec Vid, ki Sonji sčasoma razkrije, da je posvojen, med njima pa se splete prva ljubezen. Zgodba, ki prepleta sedanjost in preteklost, je sestavljena iz več resničnih zgodb, ki se stekajo v eno. Za njo se skrivajo ure trdega raziskovalnega dela, brskanja po arhivih, pogovorov itd. Ob branju se človek nehote spomni na še eno resnično zgodbo, omenjeno tudi v Besedi, ki je nimam, Deček z dvema imenoma pisatelja Antona Ingoliča. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pisateljica in pesnica, ki je Slovencem znana po svojem ustvarjanju v gledališčih v Celju in Novi Gorici, kot pisateljica pa se udejstvuje pri pisanju za otroke, mladino in odrasle. Rojena Naklanka z družino živi v Oseku pri Novi Gorici.

 

Napisala: Sabina Šolar