Zgodovina

Knjižnica dr. Toneta Pretnarja nadaljuje bogato tradicijo knjižničarske dejavnosti, katere začetki segajo v leto 1863, ko je takratni kaplan Jurij Dernovšek v Tržiču ustanovil prvo knjižnico s slovenskimi knjigami na tem področju. Že 140 let torej različne knjižnice, nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom bogatijo prostočasno, kulturno, izobraževalno in znanstveno življenje in delovanje Tržičanov.

Po koncu 2. svetovne vojne je knjižničarstvo v Tržiču ubralo pot, ki sta jo usmerjali posvet o organizaciji javnih ljudskih knjižnic leta 1944 in zakonodaja iz leta 1945 in 1946. V Tržiču so nastale učiteljske, dijaške in sindikalne knjižnice in ljudska knjižnica. Največja je bila leta 1945 Javna sindikalna knjižnica in čitalnica s 1570 zvezki gradiva.

Ljudska knjižnica je vse do leta 1961 delala pod okriljem Delavsko prosvetnega društva Svoboda v prostorih na Partizanski ulici št. 4.

20. junija 1961 je Občinski ljudski odbor Tržič z odločbo št. 02-09-13/1-61 ustanovil Občinsko ljudsko knjižnico Tržič ter z aktom o ustanovitvi določil tudi njene naloge. Knjižnica je dobila svoje prostore v občinski stavbi na Trgu svobode 18. S sklepom št. 022-3/62-2 z dne 18. 2. 1965 je bila občinska ljudska knjižnica imenovana za matično knjižnico. V knjižnici je prva leta delala ena strokovna delavka. Kasneje se je število zaposlenih povečalo na tri delavce.

9. 4. 1974 je skupščina občine Tržič izdala odločbo št. 022-01/74-2, s katero je bil ustanovljen Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, ki je združil Delavsko univerzo, Tržiški muzej in Občinsko ljudsko knjižnico v eno delovno organizacijo.

Decembra 1977 se je knjižnica iz občinske stavbe preselila v Dom družbenih dejavnosti na Balos 4. Leta 1993 se je Tržiška knjižnica preimenovala v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja. Od marca 2000 deluje knjižnica kot samostojni javni zavod.