KONTAKT

Območna izpostava JSKD Tržič, Mladinsko gledališče Tržič in Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič

Vas ob bližajočem se svetovnem dnevu poezije

 v torek, 18. 3. 2025 ob 19. uri

prijazno vabijo v prostore tržiške knjižnice na Balosu 4 v Tržiču

na predstavitev pesniške zbirke SOPOTJA  avtorja  dr. Draga Paplerja.

Izbor njegovih pesmi bosta interpretirala člana Mladinskega gledališča Tržič  Janez Kikel in David Ahačič. Z avtorjem pa se bo ob njegovi 47-letnici ustvarjanja in 65-letnici pogovarjal Boris Kuburič. 

Dogodek bosta z glasbo popestrili učenki Glasbene šole Tržič Neža Fajdiga na violini in Ajda Roblek na violončelu. Glasbena mentorica je Urša Fon.

dr. Drago Papler

Eden najvidnejših  znanstvenikov, ki se je v več kot štiridesetih letih uveljavil na vodilnih mestih v skupini Elektro Gorenjska in v Biotehniškem centru Naklo, je docent dr. Drago Papler, doktor znanosti. Odlikujeta ga bogato raznorodno znanje in uspešno delo na področju elektroenergetike, ekonomije, domoznanstva, izobraževanja; urejal  je različna glasila, zbornike in monografije. Ustvarja tudi filmska  in fotografska dela. Njegovo pisano besedo često spremlja slikovna vizualizacija. Svojemu bogatemu naboru znanstvenih in strokovnih naslovov je v bibliografiji pridružil še pesniško zbirko SOPOTJA. V njej najde bralec miselne in čustvene povezave avtorja z ustvarjanjem in delom na strokovnih področjih, saj vsako dejavnost  občuti kot svoje življenjsko poslanstvo.

»Energija mi daje globlji duhovni  pomen. Ustvarjanje in umetnost se povezujeta. Ustvarjata sinergijo z veliko začetnico. Sinergija je postala moja spremljevalka domoznanskih, medijskih, strokovno-znanstvenih in umetniških del.«

Obsežna, vsebinsko pestra pesniška zbirka dr. Draga Paplerja dokazuje sinergijo (ta pojem avtor večkrat uporabi) ustvarjanja na različnih področjih – od strokovnega in znanstvenega dela do izražanja z besedo ali kot filmsko upodobitev.

Pesniška oblika je večinoma tradicionalna, s členitvijo na kitice, pogosta je rima, pojavlja se tudi pesem v prozi, predvsem v izpovednih življenjskih maksimah.  Prevladuje realistično upovedovanje z redkimi pesniškimi podobami, komparacijami in paralelizmi.

V Zbirki Sopotja bi zaman iskali sentimentalnost ali čustveno razbolelost. Pesmi so stvarni izraz zrele osebnosti, uspešnega znanstvenika, ki živi v harmoniji z okoljem in svetom. S svojimi spoznanji bralce spodbuja in poučuje. Tudi pri pesništvu ga usmerja predvsem razum.

Marica Škorjanec

V sredo, 26. 3. 2025, vas ob 19.00 vabimo v knjižnico na potopisno predavanje Roberta Ferliča: S kavča na Grenlandijo »Je pa izjemen občutek stopiti v to ledeno puščavo – to je moj prvi stik s takim okoljem, saj je bilo okolje na pripravah zelo drugačno od tega, kar je tukaj − vse naokrog je popolna belina. Pogled je res čudovit. Samo mi in nihče drug kilometre naokrog.«  (iz prispevka za RTV SLO)

Robert Ferlič je slovenski polarni raziskovalec, ki je v lanskem letu skupaj s člani norveške ekspedicije na smučeh prečil 550 kilometrov beline na Grenlandiji.

Tabor. Avtor: Robert Ferlič

Ure pravljic ob četrtkih ob 17.00 v knjižnici:

6. marec 2025, VOLK SE BOJI

Vsakogar je kdaj strah, toda − ste  že kdaj slišali, da bi bilo strah volka? Pravega pravcatega volka? Tudi mi ne. Pa vendar se v naši pravljici volk boji čisto vsega. Ta strah je lahko zelo nadležen, ko se volk odpravi raziskovat v gozd …

13. marec 2025, POČITNICE ZA RIBICE

Spoznali bomo jato marljivih ribic, ki po vsaki nevihti in drugih izzivih znova vzpostavijo red v morskem svetu. Vsak dan skrbijo, da sonce ne pade v hladno globino morja, da podmornice ne obtičijo v peščenih sipinah in da oblaki ne spuščajo dežnih kapljic tam, kjer niso potrebne. A tudi ribice si včasih zaželijo oddiha. Le kdo jim bo priskočil na pomoč, da bodo lahko odšle na zaslužne počitnice?

20. marec 2025, POČASNI PANDA 

Mali panda je najpočasnejši od vseh prijateljev. Ko je sladoled, se ta stopi, še preden panda iz ust pomoli svoj jeziček; Kadar tekmuje s prijatelji, vedno pride na cilj zadnji. Njegova počasnost pa se pri neki igri izkaže za prednost. Uganite, kateri?

27. marec 2025, ROBATE, KOSMATE IN ZOBATE POŠASTI

Ste se kdaj vprašali, kaj storiti, če pod vašo posteljo preži pošast? Filip Zajec se sooča z natanko to težavo – a kot da to ni dovolj, ga čez dan nadleguje še neprijazni Edi Glista. Na srečo ima za soseda iznajdljivega Otona Kobilico, strokovnjaka za preganjanje pošasti. Oborožena z malinovim sirupom, kuhinjsko žlico in strašno pesmijo, se fanta lotita zahtevne naloge. A kaj, ko vsake pošasti ni mogoče tako enostavno premagati. Ali bosta uspela premagati vse svoje strahove, tudi tiste, ki jih povzročijo ljudje?

Ure pravljic so namenjene otrokom od četrtega leta starosti oziroma otrokom, ki lahko eno uro samostojno poslušajo pravljico.

V torek, 4. 3. 2025, vas ob 19.00 vabimo v knjižnico na potopisno predavanje Eve Remškar:

 

Pot, ki gre iz roda v rod: camino treh generacij

 

»Izziv je pravzaprav prišel iz družine. Hči in vnukinja sta previdno preverjali, če bi bila pripravljena okrepiti povprečno starost njune, tedaj še dvočlanske ekipce. Po prvem šoku in dveh globokih vdihih dileme ni bilo več. Grem. Kdaj, če ne zdaj.« Tako opisuje svoje občutke ob povabilu na njen prvi Camino mama Antonija (77 let).

 

In so šle. Eva in Sanja, prekaljeni romarki z devetimi skupnimi odpravami v nogah, in Antonija, ki se je iz zveste navijačice prelevila v »soborko.« Na predavanju boste doživeli Camino Inglés skozi prizmo medgeneracijskega sodelovanja in nemara razširili horizonte o možnostih, ki jih prinašajo srebrna leta.

 

Dobrodošli.

V sredo, 5. marca 2025, vas ob 10. uri vabimo v knjižnico, da skupaj počastimo spomin na pisateljico, bralko, novinarko, prostovoljko, igralko, profesorico in političarko Manco Košir. Za vas smo pripravili pogovor ob čaju. Vabimo vas, da s seboj prinesete svoje literarne izdelke ali vam ljube knjige. Nekaj besed bomo posvetili tudi Mančinim delom in skupaj prebrali kakšen navdihujoč citat ter si o njem izmenjali mnenja. Najtežje življenjske izkušnje nam prinesejo smisel in polnost, in kot je rekla Manca Košir: »Ker poznam smrt, sem zaljubljena v življenje.«

Rodila se je 5. marca leta 1948. Svoje življenje je v precejšnji meri posvetila promociji branja in literature, zato naj njen rojstni dan postane Mančin dan branja, ljubezni in navdiha.

Občinska knjižnica Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice vas v  torek, 11. marca ob 19.00 vabita na pogovor z Alešem Bedičem in dr. Urošem Koširjem. Dogodek bo potekal v Kosovi graščini na Jesenicah, spremljati pa ga bo mogoče tudi v živo na YouTube kanalu omenjene knjižnice. Pogovor bo posvečen obletnici bombardiranja Jesenic 1. marca leta 1945. 

Aleš Bedič je velik poznavalec zgodovine letalskih nesreč. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombandiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Deluje tudi v Društvu za raziskovanje in proučevanje vojaška in tehniške dediščine Vršič.  

Dr. Uroš Košir se prvenstveno ukvarja z arheologijo modernih konfliktov, posebno z arheologijo prve in druge svetovne vojne. Preučuje predvsem pokrajine konfliktov in materialno kulturo ter osebne zgodovine udeležencev obeh vojn. Ukvarja se tudi z arheološkimi raziskavami prikritih grobišč. Od leta 2024 dalje je predsednik Društva za raziskovanje in proučevanje vojaška in tehniške dediščine Vršič.

Sklop pogovorov poteka v sodelovanju z gorenjskimi splošnimi knjižnicami, ki sooblikujemo spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. V projektu sodelujemo: Mestna knjižnica Kranj, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Občinska knjižnica Jesenice. Občinska knjižnica Jesenice pogovor pripravlja v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice. 

Obrazi slovenskih pokrajin: Aleš Bedič, dr. Uroš Košir