Knjižnica je bila pogreznjena v čakajočo tišino
»Ukrepi epidemije s kovidom 19 so zaprli tudi splošne knjižnice od 13. marca do 4. maja. Komunikacija med direktorji slovenskih splošnih knjižnic, združenih v Združenje splošnih knjižnic, je na nivoju, ki nam ga zavida marsikakšna srenja. Na vseh koncih smo začeli iskati sprejemljive poti do ljudi. #Ostani doma je občanom, uporabnikom zaprl vstop v knjižnice, toda knjige so razkužene, zapakirane lahko odpotovale na domove. Telefoni so brneli, vprašanja vrela, naročila potovala po e-pošti, naša dodatna komunikacija z lokalnim okoljem je potekala preko domače strani, MailChimp obvestil, MojaObčina, Youtuba, facebooka, instagrama knjižnice. S 586 objavami smo dosegli 113.399 ogledov in ta hip naštejemo 1.676 sledilcev. Uredili smo pogoje za možnost spletnega vpisa, kupili dodatne naslove in izvode e-knjig v Biblosu, vsem izposojenim knjigam določili dodatni rok izposoje, da ljudi ni skrbelo, ker niso mogli vrniti knjig. Začeli smo brati in snemati Pravljice iz knjižnice, neprofesionalno, z resursi, ki smo jih imeli takrat na voljo. Vseeno pa sem, ko sem tiste dni šla po knjižnici, doživljala, kot da hodim po zapuščeni hiši. Da, knjižnice smo za ljudi, ljudje nam dajejo barvo in življenje,« pravi direktorica knjižnice Marinka Kenk-Tomazin.
Bibliotekarka Sabina Šolar je takole doživljala takratni čas: »Knjižničarji smo ostali tu za uporabnike in sprejemali telefonske klice, odgovarjali na e-pošto in skušali pomagati na vse načine, med drugim smo ustavili zamudnine. Vse več ljudi je zanimalo, kako do e-knjig, zato smo jim svetovali po e-pošti, še raje pa so bralci klicali, da smo šli skupaj skozi postopek. Če smo v prvem četrtletju lanskega leta povprečno izposodili 35 e-knjig, smo jih samo marca letos izposodili 136, aprila kar 249, maja 183. Lani smo v celem letu izposodili 478 e-naslovov, letos do konca novembra že 1369, to je že skoraj trikrat toliko. Največ se izposoja čtivo za domače branje, v poletnih mesecih pa so prevladovali kriminalni in ljubezenski romani.
Zelo kmalu smo začeli virtualno objavljati Bralne namige in Pravljice iz knjižnice. Dobro sta bila sprejeta tudi naša TikTok (vzpostavljen 10. 11. 2020) in YouTube (aktiven od sredine aprila 2020) kanala, na njem smo v živo predvajali naše pretekle, zlasti domoznanske, prireditve.
Ponovno odprtje, previdni obiski, poletni dogodki
Maja smo ponovno odprli svoja vrata, obisk je bil manjši od običajnega. Ljudje so si največ izposojali lahkotno čtivo (romani, kriminalke), kasneje pa tudi zahtevnejše. Med poletnimi počitnicami smo najbolj čutili, da manjkajo otroci. Vedno so posedali po čitalnici, bili tudi kdaj preglasni, kaj preveč razmetali, ampak to spada k otroštvu in mladosti. Sedaj pa so kar starši tudi zanje naročili in si sposodili gradivo.
Poleti smo realizirali dva dogodka na prostem, na Melovem parkirišču. Naprej iskriv pogovor z Dušanom Mercem. Dolgoletni ravnatelj OŠ Prule brez dlake na jeziku se je pred stavbo na Balosu 4 počutil, kot da je prišel »domov«. Kajti arhitekt prulske šole in naše stavbe je bil Ciril Metod Koch in stavbi sta identični. Avgusta, ob 75. obletnici rojstva dr. Toneta Pretnarja smo združili večer spomina nanj s sprejemom Pretnarjevega nagrajenca za leto 2020 dr. Mirana Hladnika. Neverjetno lepo praznično sta se prekrila nekdanja dva stanovska strokovna sodelavca in prijatelja za vedno. Irena Novak Popov, upokojena profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete: “Po dolgih mesecih sem resnično uživala v kulturi in druženju, ki so nam ju tako drastično (da ne rečem nesramno) omejili. Takoj sem prebrala prispevke v zborniku in se razveselila, da se še po petindvajsetih letih tako intenzivno ukvarjamo s tem, kar nam je ta plemeniti človek zapustil.« Knjižnica je namreč ob tej priložnosti izdala zbornik referatov Občutenje srca skupinskega avtorja z mednarodnega strokovnega srečanja 25 let spominov.
Nekaj novega poleti
Ker bibliobus dva meseca ni mogel na teren, smo prišli na idejo, da izpad vsaj delno nadomestimo poleti. Vodja potujoče knjižnice Nejc Perko pravi takole: »Z letošnjimi spomladanskimi proti koronskimi ukrepi se je ustavil tudi naš bibliobus. V aprilu, deloma že v marcu in v prvi polovici maja se nismo odpeljali do naših bralcev. Razmišljali smo, kako bi lahko nadoknadili izgubljen čas. Na misel nam je prišlo, da bi šli letos na pot v poletnem času, ko bibliobus sicer ne vozi. V maju in juniju smo med obiskovalci bibliobusa opravili anketo, s katero smo preverili interes bralcev za morebiten obisk v tem času. Ob zelo pozitivnem odzivu smo šli na pot dvakrat v juliju in enkrat v avgustu. Bibliobus je v poletnem času vozil po običajnem voznem redu, o čemer so bili bralci seznanjeni predhodno. V sklopu (prilagojene) izposoje smo nemoteno izvajali tudi projekta Družinsko branje in Bralna značka za odrasle. Tudi storitev Knjiga na dom se je v tem času izvajala standardno.
Bralci so si izposojali v glavnem leposlovje, predvsem romane in kriminalke, nekaj pa tudi strokovnega gradiva z zgodovinsko tematiko in biografije. Tovrstno gradivo se na bibliobusu tudi sicer največ izposoja. Podobno velja za najmlajše bralce, kjer je treba poudariti priljubljenost gradiva v sklopu projekta Družinsko branje. Če primerjamo obisk in izposojo z večmesečnim povprečjem, sta bila oba poletna meseca nadpovprečna. Seveda je pri tem treba imeti v mislih, da gre za čas po sprostitvi ukrepov, kar seveda sproži določen efekt. Posledično si bralci niso naredili bralne zaloge za čez poletje že v mesecu juniju, ampak so to delali sproti. Vsekakor bomo premislili, da bi storitve bibliobusa v poletnih mesecih izvajali tudi v bodoče.« Da, bomo, je Svet zavoda knjižnice že potrdil predlog. »Naj za konec dodam še svoj občutek potujočnika v času posebnih razmer. Prav poseben je pogled na obiskovalce, ki našemu bibliobusu ostanejo zvesti tudi v drugačnih, težjih okoliščinah. Ob pogovoru z njimi se zaveš, da marsikomu naš obisk predstavlja tudi občutek varnosti, normalizacije razmer ali vsaj približek temu. V tem oziru ima obhod potujoče knjižnice tudi pomemben pozitiven psihološki učinek,« je še dodal Nejc Perko.
Ležimo na kavču
»A kokice tudi dobiš zraven? Če da, potem je to super duhovit minimalizem.« V mesecu novembru smo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič uvedli nov projekt z naslovom Filmska značka za odrasle. Idejo je podala in razvila bibliotekarka Valerija Rant Tišler: »Za filmske sladokusce smo pripravili seznam kvalitetnih evropskih in slovenskih filmov. Zimski čas nas kar vabi, da nekaj časa namenimo filmski kulturi. Sedaj, ko so kinematografi zaprti, je priložnost, da si izberemo film po lastni izbiri in uživamo v filmski zgodbi. Sodelujoči v filmski znački si v času od novembra do konca marca pogleda 10 filmov (5 slovenskih in 5 tujih) in prebere knjigo, na podlagi katere je film nastal ali pa je knjiga vsebinsko povezana s filmom. Uspešno opravljena filmska značka prinaša nagrado – vstopnico za ogled filma v radovljiški kinodvorani po lastni izbiri. Za vse sodelujoče načrtujemo tudi srečanjem z enim od slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Vabimo občane, da zasedejo svoje fotelje za ogled filmskih poslastic Ali pa se pridružijo pri Filmskem vikend paketu, ki omogoča izposojo petih filmov za vso družino. Kdaj ste si nazadnje ogledali film Kekec, Cvetje v jeseni, Vesna …? Izposodite si lahko »filmski paket« s filmi in risankami za vso družino in postanete/ostanete filmski sladokusec zime 2020. Seveda, nismo pozabili na »kokice«, so priložene.«
Jesenska ponovitev epidemije
»Ko so se naša vrata oktobra zaprla, smo gradivo en teden ponujali brezstično. Povpraševanja je bilo ogromno. Klici in e-pošta so dobesedno deževali. Doživeli smo različne odzive. Nekateri uporabniki so samo vrnili gradivo, izposojati pa si, dokler ne bodo spet sami smeli med police, niso želeli. Več pa je bilo tistih, ki so nam rekli: »Oh, samo da lahko pridemo do knjig!« in z veseljem naročali. Sedaj smo zopet odprti, v knjižnico pa je treba vstopati posamično. Če je bilo spomladi ob odprtju držanje varnostne razdalje in razkuževanje rok morda za koga še neka čudna novost, sedaj uporabniki brez pritoževanj počakajo, si razkužijo roke ob vstopu, nosijo maske. Ljudje največ povprašujejo po novostih. V jesenskem času je izposoja strokovnega gradiva spet porasla, manj pa se izposoja neknjižno gradivo (DVD-ji). Veliko se izposoja tudi gradivo za otroke. Mladostniki si večinoma izposojajo obvezno čtivo.
Že od vsega začetka je zaprta naša čitalnica. Ljudi to izjemno moti, marsikdo je v čitalnici prelistal dnevno časopisje. Kar naprej nas sprašujejo, osebno in po telefonu: »A čitalnica še vedno ni odprta?« Marsikdo je potreboval zgolj kako informacijo iz gradiva, ki jo je potem želel v obliki fotokopije odnesti domov, uporabniki prihajajo kopirat svoje dokumente itd., sedaj, ko tega ni, jim to močno manjka. »A res ne gre? Kam pa naj zdaj grem,« nas sprašujejo.« pravi Sabina Šolar.
Statistika izposoje in obiska
Uporabnike veseli, da smo odprti, saj jim je manjkal tisti pristni, osebni stik. Zdi se nam, da je iskrenih nasmehov sedaj še več. »In če je bilo do sedaj, tudi po do leta 2017 veljavnih Normativih in standardih za splošne knjižnice zelo pomembno, kolikšne številke je knjižnica lahko pokazala na posameznem področju dela, je po novih usmeritvah za oceno uspešnosti utemeljen premik od kvantitete h kvaliteti. V kolikšni meri se je ljudem spremenilo življenje, za krajši čas ali bolj v celem, zaradi stika s knjižnico in gradivom. Koliko ljudi doživlja, kot svojo zadnjo knjigo naslavlja slovenski strokovnjak na področju knjige, branja in založništva dr. Miha Kovač, Berem, da se poberem. Prvo devetmesečje v številkah kaže, da je bil obisk knjižnice za 20 % nižji kot v takem obdobju 2019, izposoja pa dosega predhodnje leto v 77 %. Vendar pa oktober in november kažeta že močno boljšo sliko: tako obisk kot izposoja sta presegla 90 %. To nas zelo veseli, saj kaže, da se ljudje pogumno vračajo, čeprav se še ne zadržujejo med knjigami toliko časa kot prej, kar pa je pravzaprav zaradi aktualne epidemiološke slike čisto prav,« je dejala direktorica Marinka Kenk-Tomazin.
Nekdo je na glas bral, ostali so poslušali
»Med vožnjo, delom ali da prizanesemo našim očem in še več je razlogov za poslušanje knjig. Od jeseni so uporabnikom preko portala Audibook na voljo tudi zvočne knjige. Zbirka zvočnih knjig v slovenščini je namenjena vsem starostnim skupinam. Postopek izposoje zvočnih e-knjig je enostaven. Edina pogoja sta urejeno članstvo v knjižnici ter naložena aplikacija Audibook na osebnem mobilnem telefonu. Nato si s pomočjo pametnih telefonov lahko knjige izposodite kjerkoli in kadarkoli. Tudi poslušate jih kjerkoli in kadarkoli. Zakaj si ne bi privoščili razkošja brezdelja ob poslušanju zvočnih knjig? Članom gorenjskega Društva slepih in slabovidnih smo v ta namen omogočili brezplačen vpis v našo knjižnico.« Tudi to novost je speljala Valerija Rant Tišler.
Iz zgodovine Tržiča
»Pravkar (novembra) je izšla tematska številka revije Kronika z naslovom Iz zgodovine Tržiča. Za naše mesto ima velik pomen. Na kar 980 straneh prinaša 32 razprav različnih avtorjev, ki se lotevajo zgodovine Tržiča z različnih področij, zgodovine, umetnostne zgodovine, etnologije, arheologije, geografije itd. Časovno zajemajo prispevki čas od antike do 20. stoletja. Med avtorji najdemo uveljavljene strokovnjake na svojem področju, med njimi je tudi nekaj Tržičanov. Prevetrijo različna področja tržiške zgodovine, marsikatero uveljavljeno mnenje tudi ovržejo. Z nekaterimi poglavji se spoprimejo sploh prvič. To tematsko številko Kronike lahko postavimo ob bok Viktorju Kraglu in Zgodovinskim drobcem župnije Tržič. Prav tako lepo zaokrožuje in nadgrajuje v zadnjih letih izdane knjige in zapise o zgodovini Tržiča. Revija Kronika sicer pokriva slovensko krajevno zgodovino, jo skuša popularizirati in jo približati širšemu krogu bralcev. Arhiv revije je dostopen tudi na spletni strani (https://kronika.zzds.si/kronika). Omenjena tematska številka je naprodaj v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja po ceni 20 eur,« je povedal Nejc Perko, ki je tudi avtor enega prispevka v Kroniki.
Dr. Fig za otroke in Dr. Fig za odrasle
»Vedno me presenetite s kakšnim prijetnim obvestilom. To pot ste se zelo odrezali. Kot ljubitelj reševanja raznih ugank, me je tale kviz kar osrečil. Poskusil sem mu slediti in tukaj vam pošiljam moje rešitve,« tako je smelo zapisal eden prvih reševalcev nove knjižnične ideje. 220 let je od rojstva dr. Franceta Prešerna, bibliotekarka Špela Jerala in knjižničar informatik Aleš Ahčin sta pripravila dva kviza o velikem slovenskem pesniku ter ga spravila v digitalno okolje. Kviza sta malo zahtevnejša, toda uporabniki knjižnice znajo poiskati podatke in tudi prav je, da se vedno kaj novega naučimo. Naslov Od fig do potic obeta, da bodo kmalu deležni še kakšnega in s knjižnico na daljavo bodo lahko kvalitetno preživeli delček svojega prostega časa.
Mnogo je poti, preko katerih se ljudje povezujemo, ohranjamo socialne stike, blažimo stiske. Knjižnica je ena od njih. Pomembna za ne majhen del vsakokratne populacije.
Marinka Kenk-Tomazin
