Zgodovina bibliobusa

Zaselke in kraje v okolici Tržiča obiskuje bibliobus – kombi.

Bralcem posreduje gradivo potujoči bibliotekar, ki po potrebi dostavi gradivo uporabnikom tudi na dom.

Zametki prve potujoče knjižnice v Tržiču segajo v leta 1965–1969, prvi tržiški potujoči knjižničar je bil pokojni dr. Tone Pretnar, po katerem ima naša knjižnica ime. Takrat je še kot študent honorarno pomagal v Tržiški knjižnici, občasno pa naložil knjige v kovček in se z njimi in s filmi Delavske univerze odpravil v Lom, kjer sta mu – potujočemu knjižničarju – zavetje v osnovni šoli v Lomu nudila takratna lomska učitelja Dani in Ivo Gorjanc. Tone Pretnar se je spominjal, da je bilo bralstvo v Lomu prijazno, prikupno, pa tudi kritično. To seveda ni bila potujoča knjižnica, kot jo pojmujemo danes, bil pa je prvi poizkus, kako knjigo približati bralcu, ki je odmaknjen od osrednje knjižnice.

V obdobju med letoma 1970 in 1974 v Tržiču potujoče knjižnice ni bilo.

Leta 1975 je knjižnica zaposlila Janeza Bohinca, ki je bil sprejet na delo kot knjižnični manipulant in voznik kombija in potujoča knjižnica je postala eno od področij njegovega dela. Z Zastavinim kombijem, ki je služil tudi drugim enotam Zavoda za kulturo in izobraževanje, katerega enota je bila od leta 1974 dalje tudi Tržiška knjižnica, se je 12. maja 1975 pričela pot potujoče knjižnice. Prva leta je obiskovala 10 naselij, kasneje pa se je mreža razširila na 18 postajališč. Ker je bil Zastavin kombi namenjen tudi drugim enotam zavoda (muzej, Delavska univerza, galerija) za različne potrebe, kot so bili prevoz eksponatov, slik …, ni imel nobene namenske opreme za potujočo knjižnico. Zato je potujoči knjižničar kartoteke in knjige v posebnih kartonastih škatlah naložil v kombi in odšel na teren, kjer je potem imel stalne točke, kjer se je ustavljal – največkrat so bili to prostori podružničnih šol ali domovi družbenih organizacij. Pogoji dela so bili daleč od idealnih, včasih je delal v nezakurjenih prostorih, včasih ni bilo skrbnika prostora, da bi pravočasno odklenil, pa večno prenašanje škatel iz knjižnice v avto, iz avta v šolo ali kak drug prostor, po koncu vseh obiskov pa spet nazaj v kombi, pa v priročno skladišče v knjižnici. Od 1989 do 2005 Ko je dotrajal prvi Zastavin kombi, je zavod kupil novega, ki je svojim namenom služil tja do maja 1989, ko ga je zamenjal kombi Renault trafic, ki je bil dodatno opremljen s policami in zgibljivo mizico za izposojevalca. Tako so uporabniki v okolici Tržiča dobili minibibliobus. Zdaj ni bilo več potrebno prenašati težkih kartonskih škatel, polnih knjig, ampak je bilo gradivo postavljeno na police, bralci so dobili prost pristop do knjig, knjižničar pa svojo streho nad glavo.

Od 2005 novo vozilo je izdelano na karoseriji in podvozju kombija IVECO Daily, dolgo 7 m, široko 2 m in visoko 2,8 m, naloženo s knjižničnim gradivom tehta 5200 kg. Novo vozilo je dobavilo in poskrbelo za predelavo podjetje Dumida. Vozilo na policah in v regalih, ki jih je izdelal Novoles, lahko na pot odpelje 1.800 enot knjižnega in neknjižnega gradiva. Bibliobus je računalniško opremljen: ima strežnik, programsko opremo Cobiss, ki omogoča računalniško vodenje izposoje in dostop v lokalni katalog. Uporabnikom je na voljo TV sprejemnik z videom, prenosni računalnik, prek katerega je omogočen dostop do interneta, uporaba elektronske pošte, predvajanje DVD in izpisovanje na tiskalnik. Vozilo z opisano opremo torej resnično predstavlja pravo mobilno knjižnico, katere delo je podprto z vso potrebno sodobno tehnologijo in tako je knjižnična storitev v bibliobusu lahko enako kvalitetna kot v sodobni stacionarni knjižnici.

Urnik potujoče knjižnice je redno objavljen na lokalnem radiu, na domači strani knjižnice in v koledarju prireditev, ki ga za vsak mesec izdaja Občina Tržič. Za potrebe potujoče knjižnice se gradivo nabavlja posebej, namensko za potujočo knjižnico, vodi se tudi posebna inventarna knjiga. Fond potujoče knjižnice se dopolnjuje še z rednim fondom matične knjižnice. Rok izposoje na potujoči knjižnici je za vse gradivo enoten – 1 mesec. Z izkaznico potujoče knjižnice si uporabnik lahko izposoja gradivo tudi v matični knjižnici. To možnost radi izkoristijo zlasti v poletnih dveh mesecih, juliju in avgustu, ko potujoča knjižnica ne dela. Pomen potujoče knjižnice je v tem, da daje možnost izposoje zlasti starejšim uporabnikom in otrokom, ki iz bolj oddaljenih krajev dnevno le ne prihajajo v Tržič.