KONTAKT

URA PRAVLJIC, 28. 11. 2024: Kdo najlepše igra? – predstavitev glasbene pravljice in mini knjižni sejem za otroke

 

Irena Kolar, učiteljica čembala in klavirja, glasbenica in ilustratorka, bo predstavila svojo glasbeno pravljico Kdo najlepše igra? Ta otroke popelje v domišljijski svet spoznavanja glasbil in odgovorno ravnanje z njimi.

 

Sledil bo mini knjižni sejem, na katerem boste lahko po znižanih cenah (od 3 EUR do 10 EUR) kupili knjige za otroke različnih slovenskih založb, na voljo pa bo tudi predstavljena glasbena pravljica.

 

Ura pravljic je namenjena otrokom od 4. leta dalje.

Ta veseli dan kulture – 3. december 2024, med 16. in 18. uro

 

Potek: »Lov na zaklad« je primeren za vse starosti. Najprijetneje bo, če se na pot podate v skupini: v paru, z družino, prijatelji, sošolci … Opremite se z dobro voljo in toplimi oblačili, s seboj pa obvezno imejte tudi pametni telefon. Za uspešno opravljeno pot vas bomo nagradili.

 

Navodila:
• v knjižnici, točneje pri izposojevalnem pultu se prijavite za »lov na zaklad«, ob prijavi dobite navodila za pot,
• odpravite se po Tržiču naokrog in opravite naložene naloge,
• z dokazili o opravljenem se vrnete nazaj v knjižnico in jih predložite bibliotekarki/bibliotekarju pri izposojevalnem pultu.
• če ste nalogo v celoti opravili ste si prislužili nagrado.

Dr. MIRAN KOŠUTA je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2024 in častnega naslova ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika.

 

V Tržiču, v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, ga bomo sprejeli v torek, 26. novembra 2024, ob 19. uri.

 

Pridružite se nam, da spoznamo enega ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki z vsem svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Pogovor z nagrajencem bo vodila prof. dr. Vesna Mikolič. Kvartet klarinetov pod mentorstvom prof. Roberta Boneta (Glasbena šola Tržič) bo povezal besedo z glasbo. Dobrodošlico nagrajencu bo izrekel župan Občine Tržič gospod Peter Miklič.

V Tednu splošnih knjižnic, ki poteka od 18. do 22. novembra 2024 in se naslanja na Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, ki je nastal ob gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, smo za četrto- in petošolce pripravili Maraton poglobljenega branja.

 

Sodelujoči oddelki 4. in 5. razreda bodo v tem tednu vsak dan del pouka namenili samostojnemu, tihemu, zbranemu branju. Ker je v slogi moč, bodo učenci vsak dan sešteli strani, ki jih je prebral vsak sam, in v posebno preglednico zabeležili skupno število prebranih strani v razredu. Pridne bralce čakajo lepe nagrade.

Danes mineva 32 let, odkar je v Katovicah na Poljskem umrl literarni zgodovinar, verzolog, prevajalec, pesnik in profesor Tone Pretnar. Ljudje, ki so ga poznali, se ga spominjajo kot izredno skromnega moža z izrazitim čutom za sočloveka. O tem pričajo drobci v različnih besedilih, ki so jih o njem zapisali njegovi strokovni kolegi, prijatelji in znanci. Tako se, na primer, v zborniku Občutenje srca skupinskega avtorja Irena Novak-Popov spominja, kako je Pretnar s svojim izjemnim verzološkim znanjem Eduardu Milerju in njej priskočil na pomoč pri prevodu Balade o deviškosti v duru, ki sta jo morala prevesti v okviru Brechtove satirične komedije Malomeščanska svatba za SNG Drama, pri čemer si je namesto honorarja zaželel samo vstopnico za premiero te igre.

 

V istem zborniku se Alojzij Pavel Florjančič spominja, kako se je Pretnar samo za eno noč s Poljske vrnil v Tržič in ga rešil iz zagate, ko mu je kot uredniku kataloga mednarodne razstave mineralov v Tržiču zmanjkalo denarja za lektorja. Pretnar je to edino noč doma prebedel ob močni kavi, cigaretah in lektoriranju zbornika. Florjančiča je zjutraj pričakal urejen sveženj listov s korekturami, Pretnar pa je že odšel, ne da bi pričakoval kakršno koli plačilo, zahvalo ali omembo zaslug. »Tak si bil in takih ni, ali pa jih je prav malo,« še zapiše avtor.

Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjamo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.