Avtor: Eva Maršič | Maj 15, 2019 | Zgodilo se je...
Mednarodno Pretnarjevo nagrada 2019 – častni naslov »ambasadorka slovenskega jezika, literature in kulture« na Kitajskem prejme Metka Lokar – slovenska lektorica/učiteljica na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije – v zahvalo za večletno poučevanje/posredovanje/širjenje slovenskega jezika, literature in kulture na Kitajskem, vzpostavljanje slovenskokitajskih jezikovno-književnih stikov oz. mednarodno kulturnopovezovalno delo.
Vir: osebni fotoarhiv
Metka Lokar, slovenistka in umetnostna zgodovinarka. Leta 1997 je na ljubljanski FF diplomirala iz sodobne slovenske književnosti in sodobne likovne umetnosti, oboje pa leta 2006 povezala v magistrskem delu o konkretni in vizualni poeziji. Leta 1998 se je zaposlila na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik FF Univerze v Ljubljani in delala na področju založniške dejavnosti. Med 2009 in 2013 je bila zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se je pretežno ukvarjala z raziskovanjem etnično-migracijskih dinamik v prostoru nekdanje Jugoslavije ter medkulturnih odnosov. Nekaj časa je živela na Kosovu. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU v okviru primerjalnega študija idej in kultur pripravlja doktorat na temo »chinoiserie« – zahodne interpretacije in imitacije kitajske umetniške tradicije. – Od leta 2013 živi na Kitajskem in v okviru lektorata Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik že šesto leto poučuje slovenščino na Fakulteti za evropske jezike in kulture na Pekinški univerzi za tuje študije, tj. eni osrednjih in tudi najstarejših kitajskih jezikoslovnih univerz (znani tudi kot zibelki kitajske diplomacije), kjer je slovenščina od leta 2018/2019 s prvo generacijo oz. deseterico redno vpisanih študentov že redni/dodiplomski študij, skoraj desetletje poprej pa je bila izbirni predmet (slovenski jezik in kultura na začetni in dveh nadaljevalnih ravneh za kitajske študente 2., 3. in 4. letnikov različnih študijskih smeri na univerzi). (več …)
Avtor: Eva Maršič | Maj 14, 2018 | Zgodilo se je...
Slovensko-češki literarni par PETER KUHAR in LENKA KUHAR DAŇHELOVA sta prejemnika 15. mednarodne Pretnarjeve nagrade 2018.
Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2018 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« – je slovenska zahvala slovensko-češkemu literarno-prevajalskemu paru za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Češkem, vzpostavljanje slovensko-čeških književno-jezikovnih stikov ter mednarodno-povezovalno in prevajalsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.
Avtor: Eva Maršič | Apr 12, 2018 | Zgodilo se je...
V sredo, 28. 3. 2018, je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja na Rednem letnem občnem zboru Občinskega združenja slovenskih častnikov Tržič prejela Častni znak za dolgoletno in uspešno sodelovanje pri izvedbi programa Občinskega združenja slovenskih častnikov Tržič.
V knjižnici se zavedamo pomembnosti sodelovanja z lokalnim okoljem, zato vedno znova iščemo nove poti povezovanja.
Avtor: Eva Maršič | Dec 12, 2017 | Zgodilo se je...
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja v Tržiču, Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Društvo slovenskih književnih prevajalcev so v spomin na tržiškega rojaka dr. Toneta Pretnarja za zainteresirano javnost in lokalno skupnost pripravili mednarodno strokovno srečanje Občutenje srca skupinskega avtorja, ki je v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekalo v soboto, 25. 11. 2017, med 9:30 in 17. uro.
Zbrano občinstvo je med drugimi nagovoril tudi minister za kulturo Anton Peršak, na simpoziju pa so s svojimi prispevki sodelovali Evgen Bavčar, Aleksander Bjelčevič, Silvija Borovnik, Miran Hladnik, Niko Jež, Marko Juvan, Zdravko Kecman, Zvonko Kovač, Irena Novak Popov, Mladen Pavičić, Božena Pikala-Tokarz, Joanna Pomorska, Ivo Stropnik, Đurđa Strsoglavec, Namita Subiotto, Andrej Šurla, Emil Tokarz.
Zvečer ob 18. uri je v Kulturnem centru Tržič potekala še slavnostna akademija z naslovom 25 let spominov.
Zadnje Pretnarjeve oktave je interpretirala Alenka Bole Vrabec, program je povezoval Bojan Veselinovič. Gostjo večera šansonjerko Vito Mavrič so na Sprehodu spremljali Jaka Pucihar, Vid Ušeničnik in Ilj Pušnik.
Slavnostna govornika sta bila njegova ekscelenca veleposlanik Republike Poljske Paweł Czerwiński in župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, ki je ob tej priložnosti podelil Priznanje župana Občine Tržič Ivu Stropniku, ustanovitelju Mednarodne Pretnarjeve nagrade.
Fotografije prireditve si lahko ogledate v galeriji:
Avtor: Eva Maršič | Jul 10, 2017 | Zgodilo se je...
Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2017 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« – je slovenska zahvala poljski književni prevajalki in slavistki JOANNI POMORSKI za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Poljskem, vzpostavljanje slovensko-poljskih književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.
Joanna Pomorska (1953, Varšava) je vodilna poljska prevajalka iz slovenskega jezika. S slovenskim jezikom in kulturo se je srečala že med študijem slavistike v Varšavi, kjer se je pri profesorju Tonetu Pretnarju naučila tudi slovenščine. Svoje znanje je pozneje še izpopolnjevala med podiplomskim študijem v Ljubljani in na tečajih poletne šole slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prevajati je začela takoj po diplomi, saj je že leta 1986 izšel njen prevod romana Branka Hofmana Noč do jutra. Po njeni zaslugi so poljski bralci spoznali in vzljubili Draga Jančarja. Prevedla je večino njegovega romanesknega opusa (Galjot, Posmehljivo poželenje, Katarina, pav in jezuit, To noč sem jo videl), kratko prozo (Pogled angela) ter eseje (Terra inkognita) idr. Prevedla je tudi prozo Janija Virka Smeh za leseno pregrado ter dve deli etnologa Božidarja Jezernika (Kava in skupaj z J. S. Non cogito ergo sum), prevedla je eseje Aleša Debeljaka, Petra Krečiča, ob različnih priložnostih tudi poezijo. Posebej pomembni pa so njeni prevodi slovenske dramatike, saj obsegajo širok nabor avtorjev, od Primoža Kozaka (Afera), Dušana Jovanovića (Antigona), Matjaža Zupančiča (Vladimir) do predstavnice najmlajše generacije Simone Semenič (Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Med njimi ima Zupančičev Vladimir na Poljskem že zavidljivo število uprizoritev.
Nagrado, poimenovano po dr. Tonetu Pretnarju, slovenskem literarnem zgodovinarju, verzologu in prevajalcu, sta leta 2004 na pobudo Ivana Stropnika ustanovili Književna asociacija Velenika in Velenjska knjižna fundacija.
Mednarodna Pretnarjeva nagrada (MPN) ambasadorjem slovenske književnosti in jezika (ASKJ), je slovenska kulturna zahvala (za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem književniškem povezovanju oz. uveljavljanju slovenske literature in jezika v tujini) tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki. Je mednarodno priznanje tistim kulturnim posrednikom, ki izven Republike Slovenije, med drugimi narodi po svetu, širijo živo zavedanje in védenje o slovenski literaturi in jeziku, oziroma z njima vzpostavljajo trajnejši mednarodni kulturni dialog, zanimanje in povezovanje (mdr. s spoznavanjem in prevajanjem novejše slovenske umetniške literature, spodbujanjem in organiziranjem učenja slovenščine ter prevajanja slovenske književnosti, uveljavljanjem sodobnih slovenskih književnikov med drugimi narodi ipd.).
Avtor: Eva Maršič | Jun 27, 2017 | Zgodilo se je...
V torek, 20. junija 2017, smo v Domu krajanov v Lomu pod Storžičem predstavili knjigo Janeza Slaparja – Temšaka Takole je bilo včasih u Vom – Spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje.
Izid knjige so s kratkimi govori pospremili direktorici Knjižnice dr. Toneta Pretnarja in Tržiškega muzeja, Marinka Kenk-Tomazin in Jana Babšek ter župan občine Tržič mag. Borut Sajovic. Dr. Bojan Knific je delo prikazal v strokovni luči, Jožica Koder pa je predstavila svoj lektorski prispevek k nastajanju knjige, posebej omenimo Slovar narečnih besed, ki ga je uredila. Program so obogatili KUD Lom pod Storžičem s prikazom vasovanja, Lomski fantje s pesmimi o Lomski dolini in Jože Tišler – Frona, ki je uglasbil eno od Temšakovih pesmi, Stari časi. Do besede je prišel tudi slavljenec večera, Janez Slapar – Temšak. S povezovalcem programa, Nejcem Perkom, sta obiskovalcem povedala, kako je skozi desetletja potekalo avtorjevo zbiranje ustnega in slikovnega gradiva, ki se je na koncu zbralo v omenjeni knjigi, štiri dni pred avtorjevim 80. rojstnim dnevom.
Vse najboljše, Janez, pridemo še kaj naokrog. Knjigo se da kupiti v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja in Tržiškem muzeju po ceni 19,90 €. Besedilno in fotografsko je pravi zaklad nekdanjega življenja v Lomu.
Avtor: Eva Maršič | Feb 7, 2017 | Priporočamo v branje
Prične se z resničnostnim šovom, v katerem se pomeri dvanajst udeležencev. Ti se morajo soočiti z izzivi, ki preizkušajo njihove meje vzdržljivosti. Žverca – vodilna oseba romana, ki ga lahko žanrsko opredelimo kot psihološki triler in hkrati znanstveno-fantastičen roman, je mlajša, poročena ženska, ki si še preden bi imela otroka zaželi posebno avanturo. Prijavi se v resničnostni šov tipa Survival. Njeno življenje v trenutku postane del navidezne televizijske realnosti in realnosti same.
Medtem, ko so tekmovalci udeleženi v resničnostnem šovu, se v pravem in resničnem življenju zunaj zgodi nekaj strašnega. Epidemija velikih razsežnosti, primerljiva s smrtonosno kugo, prizadene velik del urbanega sveta. Žverca o tem ne ve nič. Na svoji poti se sooča s številnimi težavami in izzivi, za katere si ne predstavlja, da so del igre. Osamljena in negotova pogreša moža in življenje, ki ga je pustila za seboj, a ji niti na misel ne pride, da bi odnehala. Pri počasnem in vztrajnem napredovanju opazuje znake zapuščenosti in uničenja. Te si nekaj časa razlaga kot bolne umotvore scenaristov, saj si ne predstavlja, da bi šlo v šovu lahko tako daleč. Bolj proti koncu njene poti in tudi romana doživi prava spoznanja, ki jo temeljito pretresejo.
Pretanjeno in provokativno delo o bizarnosti televizijskih resničnostnih šovov in dojemanju naše prave resničnosti, za kar imajo zasluge vsi mediji. Za roman je značilen hiter tempo in odlična dinamika. Presunljivo!
Avtor: Eva Maršič | Jan 27, 2017 | Zgodilo se je...
Svet javnega zavoda Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič je na svoji seji 10. marca 2016 ocenil delo knjižnice in sklenil, da Knjižnico dr. Toneta Pretnarja za njeno dolgoletno organizacijsko delo na področju bibliotekarstva predlaga za občinsko nagrado – diplomo občine Tržič za leto 2016 , ki se podeljuje ob občinskem prazniku.
Zavod posebej izstopa v kvaliteti na področju vzpodbujanja ustvarjalnosti, kot kulturno in informacijsko središče kraja pa omogoča socialne stike, kulturno bogatenje in medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj, skrbi za vse večjo interakcijo z okoljem in izvaja program, ki v tržiški prostor pripelje številne kompetentne avtorje, umetnike, predavatelje. Srečanja bralcev z priznanimi gosti ima cilj spodbujanja demokratičnega mišljenja. Knjižnico skuša postaviti v središče teh dejavnosti kljub skromnim prostorskim možnostim. Knjižnica s tem vzpodbuja kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.
Z izposojo knjižničnega gradiva preko potujoče knjižnice-bibliobusa se približuje tudi bralcem v odročnih krajih občine. Z zagotavljanjem te dejavnosti je Občina Tržič edina na Gorenjskem.
Pri bralcih knjižnica vzpodbuja bralno kulturo v smislu ocenjevanja vrednot, norm, sporočil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos do branja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja, razvoju posameznika.
Z motiviranjem bralcev knjižnica začenja že v predšolski dobi. Za starše otrok v vrtcu pripravljajo predavanja o razvoju govora, pomenu pripovedovanja zgodb, branju. Takoj po prehodu v šolo so v ta namen razvili projekt S knjigo do branja in znanja, ko z avtorsko slikanico pripravijo uro knjižne in književne vzgoje za prvošolce, obenem prvošolci knjigo prejmejo v dar kot začetek osebne knjižnice.
Knjižnico skušajo približati vsem občanom, jih osveščajo, kaj vse lahko z obiskovanjem te pridobijo, opozarjajo nase letno z izdajo informativnega lista Knjižnica med nami. Leta 2015 so šli izza svojih zidov v mestno jedro in tam z dnevom Knjižnica, srce mesta Tržič praznovali svoje okrogle obletnice: 40 let od ustanovitve potujoče knjižnice, 70 letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice v Tržiču in 70. obletnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Podali so pobudo in skupaj z Občino Tržič na domačo hišo Toneta Pretnarja namestili spominsko ploščo. Negujejo spomin na domačina profesorja, raziskovalca, prevajalca, pesnika dr. Toneta Pretnarja ter skrbijo, da z njim seznanjajo tudi mlajše generacije.
Za namen razvijanja branja, bralne pismenosti, informacijske pismenosti in bralne kulture, kar je bilo že omenjeno na začetku, pripravljajo srečevanja z avtorji, predavatelji, umetniki. Obenem, ko dajejo priložnost manj znanim, ki so še na poti uveljavljanja ter domačim ustvarjalcem, da pokažejo svoje delovanje, omogočijo občankam in občanom Tržiča, da se srečajo z vrhunskimi ustvarjalci kulture in umetnosti, profesorji, predavatelji idr. Med nami so v zadnjih dveh letih bili, če jih naštejemo le nekaj: Saša Pavček, Esad Babčić , Katarina Lauš in Janez Mejač, Zvone Šeruga, Samo Rugelj, Saša Einsiedler, Jurij Kurillo, Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap, Mira Delavec Tohuami, Milena Miklavčič, Desa Muck, Azra Širovnik, Ernest Petrič, Peter Čeferin, Miha Mazzini, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Goran Vojnović idr.
Svojo domoznansko nalogo, da zbirajo, hranijo, predstavljajo in posredujejo zlasti pisno dediščino o Tržiču in Tržičanih, redno nadgrajujejo. Skupaj s Tržiškim muzejem in Občino Tržič pripravljajo izid edinstvene monografije Janeza Slaparja Temšaka o Lomu in Lomljanih.
Avtor: Eva Maršič | Nov 7, 2016 | Priporočamo v branje
Kdaj je prepozno, da se življenje postavi na glavo? Oziroma da se sestavi tako, kot mora biti? Roman francoske pisateljice Aurélie Valognes je prisrčna pripoved o tem, da resnično nikoli ni prepozno. Ferdinand Brun je osemdesetletnik, stari nergač, ki na življenje gleda iz temne plati. Z ženo nikoli ni delal prav lepo, zato mu je nekega dne pobegnila s poštarjem. Hči Marion s sinom, njegovim vnukom, živi v Singapurju, zato lepega dne ostane sam, v bloku s sosedi, ki jim ni kaj preveč pri srcu. Zlasti hišnici, gospe Suarez, ki neprestano vohuni za njim, ga opominja in opozarja na razne kršitve hišnega reda. Za družbo mu ostane le nemška doga Daisy, ki pa tudi lepega dne izgine. Čez par dni Bruno izve, da so jo našli mrtvo, zato se mu sesuje še zadnji košček sveta. Še bolj se zapre vase, ne skrbi za svoje zdravje, za higieno, za stanovanje,pot mu dobesedno prekriža še avtobus, prvič ga aretirajo… Pisateljica napiše: »Ampak življenje se rado zasuče in ko se ti zazdi, da te najbolj potiska v koprive, te morda že vleče iz njih. Koprive so ne nazadnje zdravilne.« Ko se zazdi, da upanja ni več, se v blok preseli mlada deklica Juliette, ki malo po malo začne v Brunov svet spuščati svetlobo in upanje na boljše čase. Juliettina babica, ki v bloku stanuje že celo življenje, v Brunu vzbudi občutke, ki jih je že davno pozabil. Kot sreča v nesreči se izkaže tudi vnukova bolezen. Zgodba je polna ovinkov in zasukov, vrtiljak življenja, ki bralca na trenutke lahko pusti kar brez sape.
Avtor: Eva Maršič | Nov 1, 2016 | Priporočamo v branje
So stvari, pred katerimi si zatiskamo oči in ušesa. Kot da jih ni, če zanje ne vemo. Pa so. Povsod okrog nas. Le zbrati moramo pogum in jih uzreti. Tako kot jih je videl Don Pino. Duhovnik, ki je želel rešiti otoke z ulice. Usoda je hotela, da mu na pomoč priskoči mladenič Federico. Ravno se odpravlja v Anglijo, pa vendar izbere ulico in otroke, ki svoje dneve preživljajo v brezupu.
Federico svoje počitniške dni preživlja z otroki, za katere ni nikomur mar. Zlorabljene, pozabljene, izigrane, prepuščene usodi mafije. Pa vendar zanje obstaja upanje in tega se zavedajo ljudje, ki jim želijo pomagati, da bi se otroci iztrgali iz objema sovraštva in zakorakali v novo življenje. Za seboj bi pustili goljufije in laži in svojo pot začrtali na novo. Poletje je čas brezdelja in dolgčas je lahko tudi nevaren. Nevarno pa je tudi prekrižati pot ljudem, katerim življenje ne pomeni nič.
Pretresljiva zgodba z ulic Palerma.
