Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2016

Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2016 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika«  letos prejme hrvaškemi literarni zgodovinar in južnoslavist prof. dr. ZVONKO KOVAČ za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Hrvaškem, vzpostavljanje slovensko-hrvaških književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno, znanstvenoraziskovalno in predavateljsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce.

zvonko kovač

Zvonko Kovač (1951, Donja Dubrava), hrvaški literarni zgodovinar in južnoslavist, je redni profesor na Oddelku za južnoslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Po končani osnovni šoli v Donji Dubravi je s šolanjem nadaljeval na gimnaziji v Čakovcu, zatem pa se je vpisal na študij slavistike in filozofije na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1975. Eno leto je bil učitelj hrvaškega jezika in književnosti na Dunaju, v študijskem letu 1976/77 pa je postal asistent na bivšem Oddelku za jugoslavistiko Filozofske fakultete v Zagrebu. S podiplomskim študijem književnosti je nadaljeval na isti fakulteti in magistriral na temo interpretacije eseja. Leta 1987 je doktoriral na zagrebški FF in nato postal docent. Leta 2001 je postal redni profesor s področja južnoslovanske filologije, zgodovine književnosti in literarne teorije. Redno sodeluje pri različnih znanstvenih projektih, predavanjih in seminarjih na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorski univerzi v Kopru, predvsem pa od leta 1966 skrbi za razvoj slovenistike na zagrebški FF. Zelo pomembna in glavna zasluga prizadevanj prof. Zvonka Kovača je ustanovitev novega študija slovenskega jezika in književnosti ter organizacija in vodenje študija južne slavistike, na katerem sicer uspešno raziskuje južnoslovansko primerjalno in medkulturno literarno zgodovino. Danes je red. prof. dr. Zvonko Kovač predstojnik Oddelka za južnoslovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vodja Katedre za primerjalno zgodovino južnoslovanskih jezikov in književnosti, predava pa največ o metodologiji primerjalne zgodovine in književnosti, bosansko in medkulturno južnoslovansko književnost ter novejšo slovensko književnost.

PRETNARJEVA NAGRADA je mednarodno priznanje in osrednja slovenska kulturna zahvala tistim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), ki si po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) pomembno, zaslužno in svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, slovenskim jezikom in slovenskimi književniki, oziroma za njihovo mednarodno uveljavljanje in povezovanje.

Knjižnica – srce mesta – odmev

V okviru tržnega dneva in v sodelovanju s Polono Brodar in Mestno kavarno, se je v soboto, 12. 09. 2015, od 15. do 21. ure v starem mestnem jedru Tržiča dogajalo prireditev, s katero je Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obeležila tri častitljive obletnice: 40 let potujoče knjižnice v Tržiču,  70-letnico ustanovitve Javne sindikalne knjižnice in čitalnice ter 70-letnico rojstva dr. Toneta Pretnarja. Prireditev je bila poimenovana Knjižnica – srce mesta, dogajala se na glavnem odru in ob straneh, kjer se so predstavljale domoznanska dejavnost, bibliobus, delavnice za otroke in odrasle (klekljarska), potopisna predavanja in predavanja o zdravem načinu življenja. Ves čas so bili s fotoaparati prisotni člani Foto kluba Tržič, za vedno lačne otroke pa na voljo palačinke. Na stojnicah ste si lahko ogledali in kupili knjige nekaj slovenskih založb.

Združili smo jo s sprejemom letošnjega Pretnarjevega nagrajenca, slovaškega književnika in prevajalca Karola Chmela, ki je nagrado prejel za večletno posredovanje slovenske literature na Slovaškem ter vzpostavljanje slovensko-slovaških kulturnih stikov z vrhunskimi prevodi novejše slovenske umetniške literature v slovanščino. Nagrajenca je pozdravil in mu zaželel dobrodošlico v Tržiču gospod župan, magister Borut Sajovic. Pesmi Karola Chmela sta na odru recitirala Marina Bohinc in Janez Kikel. Mimo Pretnarjeve domače hiše je potem pot obiskovalce vodila v knjižnico, kje je bil ogled filma o Tonetu iz serije Filmski portreti tržiških ljubiteljskih kulturnikov, ki je osrednji kontinuirani projekt Zveze kulturnih organizacij Tržič.

Jure Munda, Adi Smolar, Primož Suhodolčan, Folklorna skupina Karavanke, improligaša Rok Bohinc in Sašo Stare, Eva Moškon in Lana Petrovič ter kitarist Andrej Pekarovič, Marija Merljak, Sanja Lončar, Društvo diabetikov Tržič, Vlasta Prešern, Dejan Ogrinec, Pavel Loc, dr. Manca Košir in Manca Špik, ki je na koncu poskrbela za res vesel zaključek dneva, to so ljudje, ki so ustvarjali sobotno popoldne ob sodelovanju vseh zaposlenih v knjižnici in Janeza Bohinca. Celotno prireditev je povezovala Alenka Dolenc.

Speljali smo jo ob pomoči sponzorjev, zahvaliti se želimo Občini Tržič, Poloni Brodar – Mestni kavarni, Cvetličarni Danica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Tržič, Radiu Gorenc, Gorenjski TV, Gorenjskemu glasu, Radiu Ognjišče, Tovarni obutve Peko.

Sedaj pa spet vabljeni v knjižnico na Balos 4, kjer vas čaka veliko gradiva in se vedno dogaja kaj zanimivega.

Martina Klemenčič

Nemška loterija – Mazzini Miha

NemskaLoterijaMalaDedek Toni odraslemu vnuku pripoveduje zgodbo svojega življenja.

Po vojni, v zgodnjih petdesetih letih, ko je še večina ljudstva verjela v boljše življenje in lepši svet je med vojno delno poškodovanemu mladeniču Toniju oblast priskrbela službo poštarja. V manjšem slovenskem industrijskem mestu je njegovo življenje dobilo nov zagon in oblasti hvaležen je svoje delo opravljal vestno in pošteno. Užival je srečo v raznašanju. A je že tako, da samo en metuljev zamah s krili sproži plaz neslutenih dejanj in sprememb. Na rednem obhodu po ulici, kjer je dostavljal pisma in pakete mu je pot prekrižala simpatična, urejena in osamljena Zora.

Od takrat dalje se je njegovo življenje v temeljih zatreslo. Z ženskami dotlej še ni imel opravka in Zora ga je v več pogledih begala. Nekoč se je primerilo, da ji je v nerodni situaciji reševanja perila z vrvi naslonil glavo na grudi in ni mu bilo več pomoči. Zora ga je v popolnosti omrežila, njuno druženje je postalo stalnica in postala sta dobra prijatelja. A po soncu pridejo oblaki, iz zapora se je vrnil Zorin mož, pisatelj Nikolaj. Zdaj so se družili trije.

V mestu se je precej prebivalcev težko prebijalo skozi mesec. Zora in Nikolaj sta skuhala nekakšno loterijo – nemško loterijo, ki naj bi revežem olajšala življenje. V svoje načrte sta vpletla Tonija, ki je zavoljo plemenitega namena takoj privolil v sodelovanje. Nekaj časa je zadeva res delovala. Loterija je bila prevara in poganjal jo je pohlep. Izrodila se je, iz poštenih, pravičnih vzgibov se je vse skupaj sfižilo v brezizhodno, nemoralno kloako. Moralno jedro poštarja Tonija se je sesulo v prah, ko je prevarani upokojenski par izgubil hišo in domovino. Položaj je postal brezizhoden. Fatalna Zora pa ga je želela pripraviti naj ustreli njenega norega moža Nikolaja. Situacijo so vzeli v svoje roke organi pregona. Konec pripovedi bi moral biti srečen… Pa je res, kaj pa moralno jedro?

Noč zelene vile – Tunc Ayfer

nočRoman turške avtorice je bil prvič izdan v letu 2011. Hitro so ga prevedli tudi v druge jezike, saj gre za berljivo zgodbo, ki bralca pušča v napetosti vse do konca.

Skozi pripoved spremljamo dekle, ki v svojem življenju najbolj pogreša iskreno ljubezen. V preobilju vsega, kar jo obdaja, išče košček sebe. Pri tem se ji zaradi njene lepote nenehno vsiljujejo moški. To sicer ni običajno za turško okolje, ker pa je skrito očem in pritiski prihajajo od ljudi na visokih državnih položajih, je reči ne še veliko težje kot to tudi storiti.

Najbolj boleče pa je izdajstvo njenega moža, ki jo v zameno za veliko denarja ponudi moškemu za eno noč. V brezglavem begu pred resničnim dejanjem je njena edina uteha mladostna ljubezen, ki pa žal ni na dosegu roke.

Tako njen resnični moški živi kilometre daleč, sama pa se spopada z moralnimi dilemami sodobne družbe.

Pisateljici je uspelo napisati pretresljivo delo o poželenju, ljubezni, maščevanju in samouničevanju.

Ayfer Tunç je ena najuglednejših sodobnih turških avtoric. Napisala je več romanov in knjig esejev.

Iskanje Eve – Damijan Šinigoj

Miš, 2014

iskanje eve

Pouk gre h koncu in napočil je čas, da se dva prijatelja po treh letih poznanstva preko Facebooka končno srečata v živo. Tako se začne zgodba Leona in Eve, dveh skoraj petnajstletnikov. Preprosta želja, ki pa se zaplete, ko izvemo, da ju loči na stotine kilometrov. Leon prihaja iz Švedske in Eva iz Slovenije. Skupaj pripravita načrt. Leonov oče je namreč za počitnice najel avtodom, Leonova naloga pa je, da ga s pomočjo Evine predstavitve Slovenije prepriča, da se namesto na raziskovanje Švedske odpeljejo v Slovenijo. Ko se že zdi, da gre vse kot po maslu, si Ansgar, Leonov oče, premisli ter se zlaže, da nimajo zavarovanja za tujino. Leon se razjezi in sam, brez vednosti staršev in s pomočjo prijateljeve laži, odide proti Sloveniji.

Tudi Evi se načrti porušijo, saj mora oče na nenadejano službeno pot, kar pomeni, da mora sama oditi k babici in dedku na morje in tako ne bo mogla pričakati Leona in družine v Ljubljani, kot je bilo dogovorjeno.

Nedelujoči in ukradeni telefoni ter pozabljeni polnilci zanje poskrbijo za dodatne zaplete in strahove. Naenkrat se preprosta želja dveh, ki si želita zgolj srečanja, spremeni v  avanturo, ki vase posrka tudi družini Leona in Eve. Leonova starša in bratec Bernt se namreč po odkritju Leonovega pobega odločijo, da mu z avtodomov sledijo v Slovenijo. Se bo avantura dobro končala? Se bosta Eva in Leon končno le videla v živo? In kdo je neznani mladenič, ki ga na začetku zgodbe nezavestnega, na majhnem gumenjaku sredi morja najde neka družina?

Zgodba se odvija z izjemno hitrostjo in bralcu ne pusti niti dihati. Dialogi so humorni in napisani v pogovorni slovenščini, kar zgodbo le še popestri. Zgodba je sicer umeščena v današnji svet, tematika pa je brezčasna. Mladinski roman, ki je namenjen tudi odraslim.

Iskanje Eve je mladinski prvenec pisatelja in prevajalca Damijana Šinigoja. Delo je bilo izbrano za letošnji projekt Rastem s knjigo za sedmošolce.

Hiša orhidej – Riley Lucinda

Učila internatinonal, 2014

hisaV dogajanje romana sta postavljeni dve zgodbi, zgodba Julie Forrester, svetovno znane pianistke in njenega dedka, ki je bil vrtnar na prečudovitem posestvu Wharton parka. Julia se po družinski tragediji, v kateri izgubi moža in otroka, zateče iz Francije domov v rodno Anglijo, da bi v miru žalovala in si celila srčne rane. Dedova življenjska zgodba  se vseskozi prepleta z življenjem njegovega delodajalca Henrya, s katerim sta tudi velika prijatelja in soborca iz druge svetovne vojne. Oba preživita vojno ujetništvo na Tajskem, vendar se Bill vrne na posestvo, Henry pa se zaradi bolezni in kasneje ljubezni do Tajke Lidije ne vrne domov. Doma ga čakajo velike obveznosti do posestva, saj je edini dedič, čaka ga tudi žena Olivija, katere ne ljubi. Ali se bo odrekel dediščini in svoji dolžnosti do žene?  Bo zmagala ljubezen do Lidije, kako mu bo pri tem pomagal, če mu bo,  dolgoletni prijatelj in soborec Bill?

Na posestvu Wharton park se srečata Julie, Billova potomka, in Kitt Crawford, Henryev potomec. Sčasoma se zbližata in med njima se prebudi ljubezen.
Kitt hoče obnoviti propadajoče posestvo, pri tem pa naleti na Billov dnevnik.

Avtorica uspešno prepleta obe zgodbi ter sedanjost in preteklost.Roman je družinska saga, zgodba je polna čustev. Hiša orhidej je knjiga, ki je kljub obsežnosti ne moremo odložiti in jo hitro preberemo.

 

Pečat stvarjenja – Gilbert Elizabeth

Ljubljana : Mladinska knjiga, 2014

pecatTokrat je avtorica uspešnice Jej, moli, ljubi, po kateri so posneli tudi film z Julio Roberts v naslovni vlogi, presegla vsa pričakovanja tako svojega bralstva kot kritike. V pričujočem  delu, zgodovinskem romanu, spremljamo življenjsko pot  glavne junakinje Alme Whittaker od  rojstva leta 1800 pa vse do njene pozne starosti. Roman je zasnovan kronološko in nas v uvodu seznani z uspehom njenega očeta Henrryja, ta je bil ključen tudi za uspešno življenjsko pot naravoslovke in znanstvenice Alme.

Alma se je rodila v Philadelphiji,  trdni in izobraženi materi, po rodu iz Holandije, in povzpetniškemu očetu, po rodu iz Anglije. Na posestvu Bela poljana je preživela vse svoje otroštvo in odraslo dobo do petdesetega leta starosti. Ob rojstvu ni bila čedna, a ga je uspešno prestala, kar pa ni uspelo njenim predhodnikom. Bila je zvedav, trmast in inteligenten otrok, deležen odlične izobrazbe. V strogi, hladni in zahtevni materi je imela močno oporo. Ljubezen in tolažbo ji je nudila materina služkinja Hanneke. Na njeno osebnost in značaj je močno vplival oče, z njim je preživela večino svojega življenja.  Tako je Alma odrasla v visoko in močno žensko. Postala je vztrajna in študiozna raziskovalka rastlin, naravoslovka in znanstvenica v polnem pomenu besede. Bila pa je tudi ženska močnega hrepenenja, hrepenenja po ljubezni, erotiki in celostni izpolnitvi. V zrelih letih ji je obet te izpolnitve razburkal mirno življenje in jo v nekaj letih  iz Bele poljane popeljal na Tahiti. Na otoku je iskala odgovore in jih tudi našla. Zadnji del življenja je preživela z družino Devender, družino svoje matere v Amsterdamu. V pozni starosti je našla zadoščenje in priznanje za svoje temeljito delo preučevanja mahov.

Večplasten, epski roman nas bralce duhovno in intelektualno nahrani, povzroča dileme in nas vodi novim razmišljanjem naproti. Odlično branje!

Grenville, Kate: Skrita reka

Založba Modrijan

skrita_rekaRoman avstralske avtorice je z dogajanjem postavljen v začetek 19. stoletja in pisan v realističnem slogu. Zgodba glavnega lika Williama Thornhilla se prične v revnih predmestjih ob reki Temzi, kjer Will kot čolnar služi svoj skromni kruh. Zaslužek je res skopo odmerjen in zaradi male kraje ga skupaj z ženo in otrokom izženejo v novo kazensko kolonijo Avstralijo. Dežela tam spodaj postane zanj ter še mnoge druge kaznjence obljubljeni eldorado. Z malo iznajdljivosti in nekaj trdega dela se da postati tudi posestnik ali podjetnik. Številčna družina je močan vir energije in dober motiv na poti k zastavljenemu cilju. Nikogaršnja zemlja, kot jo vidijo Britanci, pa že ima svoje temnopolte prebivalce. Spopad staroselcev in prišlekov je pričakovan. Žrtve so neizogibne, cena je visoka in zmaga pirova.

Kate Grenville je renomirana avstralska pisateljica, večkratna nominiranka in dobitnica kar nekaj literarnih nagrad. Tu velja omeniti vsaj ožji izbor pri nominaciji za Bookerjevo nagrado, ter prejeti nagrado Commonweltha in nagrado Orange.

Pesem lune in morja – George Nina

Tržič : Učila international, 2014

pesemAvtorica Nina George se je tudi tokrat izkazala s presenetljivo rahločutnim romanom o moči ljubezni. Že njen prvi roman Svetloba v Provansi je postal uspešnica in bil preveden v več kot trideset jezikov. Pričujoči roman Pesem lune in morja pa je prejela nemško literarno nagrado DeLiaA, ki jo podeljujejo najboljšim avtorjem ljubezenskih romanov.

Zgodba se zančne v Parizu, kamor iz Nemčije prispeta odtujena mož in žena. Marianne  je ženska, ki je izgubila samo sebe. Svoje življenje želi končati s skokom v reko, kar pa ji ne uspe, saj jo reši brezdomec. Po hospitalizaciji pobegne iz bolnice in se odpravi iskat francosko vasico Kedruc.

Izgubljena sredi svojega sveta išče pot k sreči in ljubezni. Na poti pa sreča zanimive ljudi in doživi marsikaj nenavadnega.

Ko dospe na svoj cilj se ustali v gostišču kjer pomaga v kuhinji. S tem pa se njeno življenje obrne v pravo smer. Marinanne začne spoznavati svoje potrebe in želje in se jim počasi, korak za korakom približuje. Obkrožajo jo vaščani male vasice, ki vsak s svojo osebnostjo vplivajo na njen pogum, da zmore spremeniti tok življenja. Spremeni svojo frizuro, si obleče rdečo obleko, odpre svoje srce in doživi pravo ljubezen.

Ne počiva pa njen mož, ki jo neutrudno išče in na koncu tudi najde. Prepozno,  Marianne je oseba, ki je svoje življenje spremenila v mojstrovino v kateri ni prostora za nečimrnega, zatiralskega moža.

70-letnica rojstva Toneta in Zvonke Pretnar

9. avgusta je minilo 70 let od rojstva Toneta in Zvonke Pretnar. Rojena skupaj s svobodo sta zrasla v delavna, domiselna, ustvarjalna človeka. Brat, pol ure starejši, živi v naših spominih, sestra še vedno deluje za dobro naše lepe domovine, tržiških ljudi, Tržiča.

Na predvečer rojstva, v soboto, 8. 8. 2015, smo se zbrali in obujali spomine in okušali poezjo pred domačo hišo Toneta in Zvonke Pretnar Za Mošenikom 6. Ob tej priložnosti je župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic odkril spominsko ploščo literarnemu zgodovinarju, prevajalcu, profesorju, polonistu, poliglotu dr. Tonetu Pretnarju.

Dostopnost